Oskarjeva Indija

MONSUN: Arabska beseda monsun pomeni letni čas. Označuje vetrova, ki sta značilna za glavna letna časa, ne pa deževje, čeprav poletni monsun res prinese deževje. Zimski monsun (nov.-mar.), vetrovi iz SZ, suh in hladen zrak iznad Himalaje prinaša sušo. Poletni monsun (apr.-okt.), vetrovi iz JV, topel in vlažen zrak iznad Indijskega oceana prinaša deževje, ob JZ obali Indije se razdeli: ena veja povzroča močne padavine ob Z obali, druga veja piha vzdolž V obale proti S in se ob velikanski pregradi Himalaje obrne ostro proti Z ter se razlije nad Severne ravnine. Monsune je zelo težko napovedovati, ker vpliva nanje mnogo dejavnikov in so odvisni od vremenskega dogajanja in pojavov po vsej Zemlji. Včasihmonsunsko deževje sploh ne pride, drugič se vrne, tretjič ga je preveč in pustoši s poplavami ... Poljedelstvo v Indiji je še vedno odvisno od monsuna, kljub obsežnemu namakanju je še dve tretjini ozemlja odvisnega od dežja, dež tudi polni vodne rezerve. GOSPODARSTVO: Tradicionalno vaško kmetijstvo, moderno kmetijstvo, obrt, sodobna industrija in storitveni sektor, ki prinaša največ dohodka, čeprav je največ zaposlenih v kmetijstvu. Indija računa na visoko izobraženi in angleško govoreči kader ter na računalniško tehnologijo (software). Temeljni gospodarski, družbeni in okoljski problem je velikanska rast prebivalstva. BDP: 3.57 milijard USD (leta 2007) Rast BDP: 7.4% BDP per capita : 3.100 USD (Slovenija: 27.700 USD) SESTAVA BDP: 55 % storitve, 30 % industrija, 15 % kmetijstvo NARAVNA BOGASTVA: premog (4. največje nahajališče na svetu), železova ruda, mangan, boksit, berilij, titanova ruda, krom, zemeljski plin, srebro, diamanti, smaragdi, zlato, nafta, apnenec. VIRI ENERGIJE: Problem pri razvoju industrije predstavlja energija. Domači vir energije je premog, uvaža nafto, podeželje še ni elektrificirano. Električna energija: 60 % nafta, 35 % hidroelektrarne, 5 % jedrske elektrarne.

7