Oskarjeva Indija

gopurama . Štirje gopurami so povezani s steklenimbaldahinom in tvorijo veliko dvorano. V kompleksu je odprti amfiteater za koncerte in festivale, muzej, galerija, multimedijsko gledališče, predavalnica in urejeni vrtovi. HAMPI Ruševine prestolnice izgubljenega kraljestva v pokrajini bazaltnih balvanov so najbolj fascinantne ruševine v Indiji. Kraljestvo Vidžajanagar je bilo eno največjih hindujskih kraljestev v Indiji. Dinastijo je ustanovila princesa Telugu leta 1336. Kraljestvo je doživelo višek moči in razvoja v 16. stol.. Imeli so močno proizvodnjo začimb in bombaža, bazarji so bili središča mednarodne trgovine, zato je bilo kraljestvo nesramno bogato. V prestolnici so zgradili osupljive palače in templje. Kraljestvo je padlo 1565, ko je zveza dekanskih sultanatov opustošila prestolnico. AIHOLE Aihole je bila prva prestolnica dinastije Čalukjan med 4. in 6. stol.. Tu so najprej začeli graditi templje kot samostojne zgradbe, pred tem so jih klesali v skalnate stene. Zato je to tudi rojstni kraj večih tempeljskih slogov. Ker so temu območju vladale različne dinastije iz južne in severne Indije, so se tu srečali različni slogi indijske arhitekture templjev: hojsalski, dravidski, džainistični, budistični, nagarski in rekhangarski. Skozi stoletja so zgradili okoli 140 templjev. Prvotno je bila večina templjev posvečena bogu Višnuju, kasneje so jih velik del posvetili bogu Šivi. PATTADAKAL Pattadakal je bil druga prestolnica dinastije Čalukjan v 7. in 8. stol.. Tu so gradili templje iz zlato-rožnatega peščenjaka v različnih slogih južne in severne arhitekture templjev. Vsi templji razen enega so posvečeni bogu Šivi. Spadajo v Svetovno kulturno dediščino (UNESCO). BADAMI Badami leži v ozki soteski med dvema visokima hriboma iz rdečega peščanjaka. Med 6. in 8. stol. je bil prva prestolnica dinastije Čalukjan . Starodavno mesto je imelo več hindujskih, džainističnih in budističnih templjev. Znameniti jamski templji, izklesani v živo skalo ter okrašeni z reliefi in kipi, spadajo v Svetovno kulturno dediščino (UNESCO).

59