Oskarjeva Indija

prebivalcev mesta preživlja z ročnim tkanjem, tu dela 20.000 tkalcev svile in 10.000 tkalcev bombaža. Tkalci delajo na svojih domovih, kar pomeni, da sodelujejo cele družine. Ocenjujejo, da je v svilenih tkalnicah polno zaposlenih 60% otrok (40.000). V Kančipuramu prodajajo svilene in bombažne sarije ter metražo, najbolj zaželjeni pa so njihovi poročni sariji, stkani iz rdeče svile ter zlatih in srebrnih niti, ki dosežejo ceno do 30.000 INR. Svila: Svilo pridobivajo iz kokonov sviloprejk. Sviloprejke so udomačili Kitajci pred 5000 leti in skrbno čuvali skrivnost o pridobivanju svile. Ličinke sviloprejk se hranijo izključno z murvinimi listi. Po mesecu dni začnejo iz niti svojih ust presti kokon, v katerega se zabubijo. Iz teh kokonov pridobijo svilo tako, da kokone vržejo v vročo vodo, iz njih potegnejo niti in jih v dolgotrajnem procesu združijo med seboj v svileno nit. Svila je najtanjša in hkrati najmočnejša nit iz naravnih vlaken. Svilena tkanina je lahka, poleti hladi, pozimi zadrži toploto. Ima visoko vpojnost vlage, do 30% svoje teže. Nekoč so svilo uporabljali za izolacijo električnih žic, ker ne prevaja elektrike, in za padala, ker je bila do izuma najlona edini dovolj lahek in močen material. Sari: Sari je indijsko žensko oblačilo. Ženske v Indiji ga nosijo vsak dan in za vse priložnosti. Gre za 6 m dolg in 1 m širok kos blaga, ki si ga ženske na poseben način zavežejo okoli telesa. K sariju spada tudi čoli – oprijeta kratka srajčka. Ponekod nosijo ženske tudi podkrilo. Sariji se močno razlikujejo med seboj po vrsti blaga, barvah, vzorcih in okrasitvi. Najbolj vrtoglave cene dosegajo ročno izdelani sariji iz rdeče svile, izvezeni z zlatimi in srebrnimi nitmi, ti so primerni za neveste. MAHABALIPURAM Ribiška vas Mammalapuram ali Mahabalipuram na peščeni obali Bengalskega zaliva je bila nekoč kulturno razvito mesto. V 7. stol. je dinastija Palava uredila tu svoje pristanišče in v mestu pričela z gradnjo templjev. Danes lahko vidimo 14 jamskih templjev, 9 ratha

48