Oskarjeva Indija

in intenzivno kmetijstvo onesnažujejo reko s kanalizacijo in odplakami, odpadnimi kemikalijami, kemičnimi pralnimi sredstvi, insekticidi, pesticidi, umetnimi gnojili…Vsako leto spustijo vGanges 45.000 neupepeljenih trupel. Voda je septična, v vaseh se širijo bolezni… Mit iz Ramajane o prihodu Gangesa na Zemljo: Nekoč je sveti Agasta pogoltnil svetovnomorje, da bi uničil demone v njem. Zemlja se je izsušila in grozilo je izumrtje vsega živega. Pobožni kralj Bagirata se je odločil prepričati bogove, naj spustijo na Zemljo nebeško reko. Zato je v Šivinem svetišču živel v najstrožjem odpovedovanju 1000 let. Tako je bog Brahma pristal, da reko Ganges preusmeri na Zemljo. Toda silna količina vode bi ob udarcu na Zemljo s svojimi vodami poplavila ves svet in ga z močnim udarcem razklala. Zato je Bagirata v strogi askezi odšel v Himalajo, kjer je v jogijskem položaju rotil Šivo za pomoč. Šiva je svoje dolge in goste lase spletel v stolp in se postavil na mesto, kjer naj bi se Ganges zrušil na Zemljo. Njegovi lasje so ublažili silni slap in voda je mirno odtekla naprej. SARNAT Tu je Buda prvič podal svoj nauk o poti do razsvetljenja, in sicer svojim prvim petim učencem. Ašoka je tu zgradil čudovite stupe in samostane. Sarnat je bil budistično središče učenosti, umetnosti in religije od 4. st. pr. n. š. do 9. st. (leta 640 je bilo tu 1500 duhovnikov). Konec 12. st. somuslimani mesto popolnoma uničili. Z izkopavanjem ruševin so pričeli v 19. st. Budistični tempelj: Moderni tempelj Družbe Mahabodi, ki vzdržuje Sarnath in Bodgajo, krasijo freske o Budinem življenju japonskega umetnika Kosetsu Nosu. Zraven templja raste drevo bodhi , ki so ga posadili 1931. Mladiko drevesa so prinesli iz Anuradhapure s Šri Lanke, kamor je 236 pr. n. š. princesa Sanghamitta posadila mladiko prvotnega drevesa iz Bodhgaje, pod katerim je Buda doživel razsvetjenje. Dhamekh stupa: Zgrajena je na mestu, kjer je Buda prvič podal svoj nauk svojim prvim petim učencem. Zgradili so jo v 5. st., a je bila večkrat povečana, nazadnje naj bi dosegla 100 m. Krasijo jo reliefi gupta umetnosti in sveti napisi. Arheološki muzej: Skromen muzej hrani kipe in ostanke iz izkopavanj v Sarnatu. Največja atrakcija je kapitel z Ašokinega stebra, največji vtis pa pusti kip Bude, ki podaja svoj nauk.

39