Oskarjeva Indija

DŽAINIZEM Džainizem se je razvil kot reformacija hinduizma v 6. st. pr. n. š. Njegov ustanovitelj je Mahavira. S prakticiranjem stroge askeze je dosegel razsvetljenje in postal džina (zmagovalec). Džainisti so privrženci džina , vsakogar, ki je z odrekanjem dosegel osvoboditev iz samsare (kroga reinkarnacij). Sveta književnost se je prenašala ustno vse do 3. st. pr. n. š., ko so zapisali kanon v 12 poglavjih z imenom Anga. V 1. st. je prišlo zaradi različnih razumevanj nauka do končnega razkola v džainistični skupnosti: digambari – oblečeni v zrak in svetambari – oblečeni v bela oblačila. Džainizem se je razširil po vsej Indiji, a meja ni presegel. Danes je v Indiji okoli 5 milijonov džainistov. Džainizem je religija brez boga, zavrnila je tudi hindujske kaste, svečenike, obrede, dogmo, čudeže. Džainist teži k nirvani , to je k osvoboditvi iz kroga reinkarnacij, tako da prakticira strogo askezo , katere vrhunec je izstradanje do smrti. Džainizem je stroga vera, ki zahteva disciplinirano življenje. Džainizem je poudaril hindujsko načelo ahimse – nenasilje do vseh živih bitij. Zato so pravoverni džainisti strogi vegetarijanci, niso kmetje in ne obrtniki (da ne bi ranili rastlin, zemlje, lesa, kovin ...). Mnogi nosijo gazo čez usta in pri pitju, da ne bi po nesreči pojedli kakšnega mrčesa, ter pometajo pred seboj, da ne bi po nesreči pohodili kakšne žuželke. Džainizem je razčlenil hindujsko načelo karme, saj govori o 4 izvorih karme, 8 vrstah karme, 3 časih karme in 14 stopnjah osvoboditve od karme. Popolno osvoboditev iz samsare lahko doseže le asket moškega spola, ne pa laik in nikakor ne ženska. Džainisti častijo tirtankare - osvobojene duše. V templjih molijo k njim, pojejo mantre – svete obrazce in meditirajo. Džainistični tempelj ima glavna vrata in stebrišče, zaprto dvorano ali odprto dvorišče in notranje svetišče za podobe tirtankar , v vsakem templju je tudi sidha čakra – sveto kolo v obliki lotusovega cveta. Nigantha Nataputa - MAHAVIRA (Veliki junak): Rodil se je okoli leta 540 pr. n. š. v kšatrijski kasti v Kundagrami v današnji indijski državi Bihar. Vzgajali so ga kot princa. Pri 28 letih, ob smrti svojih staršev, je postal asket in iskal pot do osvoboditve iz samsare . Odvrgel je oblačila, potoval iz kraja v kraj in prakticiral strogo askezo. Pri 40 letih je po dolgempostu dosegel popolno razsvetljenje in osvoboditev iz samsare , postal je džina (zmagovalec). Razglasil se je za 24. tirtankaro indokonca življenjapridigal svoj nauk. Umrl je zaradi prostovoljnega stradanja v Pavi, star 70 let.

24