Oskarjeva Indija

BUDIZEM Budizem se je razvil kot reformacija hinduizma v 6. st. pr. n. š. Njegov ustanovitelj je Siddharta Gautama. Potem ko je zavrnil tako razkošno prinčevsko življenje kot strogi asketizem, je dosegel razsvetljenje in postal Buda, prebujeni. Budizem ima danes okoli 300 milijonov pripadnikov, če prištejemo še vse kitajske budiste pa celo 600 milijonov. Čeprav se je razvil v Indiji, je v Indiji kmalu zamrl. Razširil pa se je po vsej južni in vzhodni Aziji, kjer je prisoten v več različicah. Jedro budizma je nauk o štirih plemenitih resnicah, ki jih je spoznal Siddharta ob svojem razsvetljenju: 1. Vse je trpljenje. 2. Vzrok trpljenja je želja, hrepenenje, navezanost. 3. Trpljenje lahko premagamo, če se odpovemo želji, hrepenenju, navezanosti. 4. Trpljenje premagamo tako, da hodimo po osmeročleni poti – srednji poti : pravo spoznanje in razumevanje, pravo mišljenje, pravo govorjenje, pravo obnašanje, prava zaposlitev, pravo prizadevanje, prava razsodnost, prava zbranost. Budizem je religija brez boga, zavrnila je tudi hindujske kaste, svečenike, obrede, dogmo, čudeže in askezo. Budist teži k nirvani , to je k osvoboditvi iz kroga reinkarancij ( samsara ), tako da hodi po osmeročleni poti proti razsvetljenju. Pri tem najde oporo in zatočišče v treh draguljih: Buda, njegov nauk ( dharma ) in budistična skupnost ( sangha ). Za budiste je pomembna tudi meditacija, med katero se z raziskovanjem svojega bistva doseže razumevanje Budinega nauka. Budini nauki so se sprva širili z ustnim izročilom, šele v 1. st. pr. n. š. so jih zapisali. Ena prvih zbirk se imenuje Tripitaka (Tri košare), vsebuje Budine izreke, njihove razlage in pravila za menihe. S širjenjem budizma je prihajalo do različnih razumevanj Budinega nauka in skozi stoletja se je budizem razvejal. Glavni veji budizma sta teravada in mahajana, potem pa še vadžrajana, tibetanski budizem, zen budizem ... V vseh budističnih deželah imajo templje, vendar za bogoslužje niso nujno potrebni. Budistične svete stavbe se imenujejo pagode. Najbolj svete zgradbe so stupe, kupolasti spomeniki, ki naj bi vsebovali Budine relikvije. Obiskovalci se poklonijo Budi s hojo okrog stavbe ( pradaksina ).

22