Oskarjeva Indija

1191 MOHAMED GURSKI: Prodrl je v Indijo in izgubil veliko bitko proti hindujski vojaški zvezi večjih kraljev. Toda vrnil se je naslednje leto in zmagal. Vsa severna Indija je prišla pod Gursko oblast. 1206–1388 DELHIJSKI SULTANAT: Po smrti Mohameda Gurskega je Qutb-ud-din postal prvi sultan Delhija. Nastala je prva neodvisna muslimanska država v Indiji. Muslimani so prinesli novo vero: islam; in novo arhitekturo: kupole, arkade, loke, ornamentiko ... Sredi 14. st. je bil Delhi najbogatejše mesto na svetu. 1398 TIMURLENK: V 6 mesecih je pustil za seboj največje klanje v indijski zgodovini (5.000.000 mrtvih). Nabral si je zakladov, živeža, živali, obrtnikov in sužnjev ter se vrnil domov. Njegovo opustošenje je povzročilo hudo lakoto, zaradi množice trupel se je razširila kuga. Delhijski sultanat je razpadel v regionalna kraljestva. 1526–1857 MOGULI: Mogulska država je bila močna in velika, na vrhuncu je obsegala skoraj vso indijsko podcelino. To je bila zlata doba umetnosti: slikarstvo (zlasti miniaturno), kiparstvo, književnost (zlasti poezija), arhitektura (trdnjave, mošeje, grobnice). Ustanovitelj mogulske dinastije je bil karizmatični BABUR (1526 30). 1525 je iz Afganistana vkorakal v Pandžab. Porazil je desetkrat številčnejšo vojskoDelhijskega sultanata, vzpostavil mogulsko kraljestvo in postavil prestolnico v Agri. Baburjev sin HUMAJUN (1530-56) je bil prisiljen pobegniti iz Indije. Zatočišče je dobil na iranskem dvoru, kjer sta ga navdušila iranska arhitektura, umetnost in znanost. Po 10 letih se je vrnil v Indijo, 1555 je osvojil Delhi. Mogulski največji vladar je bil AKBAR (1556-1605). Utrdil in razširil je državo, prestolnico je preselil v Lahore in jo okrasil z mogulsko arhitekturo. Osnoval je svojo religijo, ki jo je sestavil iz najboljših elementov vseh religij in poimenoval Din i-Ilahi (vera v boga). Strastno ga je zanimala vsa umetnost, združeval je iranske (rojen v Iranu) in indijske elemente ter uvajal novosti. Akbarjev eklekticizem je imel politični namen: enotno kraljestvo, ki bi ga prežemala spoštovanje in zvestoba ne glede na kasto, narodnost, vero, ozemlje, jezik ... DŽAHANGIR (1605-27) je zadržal meje kraljestva in zagotovil stabilnost države. Postal je alkoholik, potem odvisnik od opija. Zato je zadnja leta vladala njegova najljubša žena Nur Džahan.

11

Made with FlippingBook Learn more on our blog