Oskarjeva Burma in Mianmar

DINASTIJA KONBAUNG (1753-1885) Po padcu Ave ena od upornih skupin pod vodstvom Alaungpaje iz dinastije Konbaung porazi obnovljeno cesarstvo Hantavadi, do leta 1759 ponovno združi celotno Burmo, hkrati pa odžene Francoze in Angleže, ki so oboroževali poraženo cesarstvo. 18.stol. (do 1770) dediči Alaungpaje pokorijo večino Laosa, porazijo Siam in odbijejo štiri invazije Kitajcev. Buram in Siam začneta vojno, ki traja do 1855 in se konča z medsebojno poravnavo. Burma dobi Tenasserim, Siam pa Lan Na. Vladar Bodavpaja iz dinastije Konbaung, soočen z močno Kitajsko in oživljenim Siamom na vzhodu, se obrne proti zahodu in pridobi Arakan, Manipur in Asam. Nastane drugo največje cesarstvo v burmanski zgodovini, ki nima natančno določene meje z Britansko Indijo. Vladarji iz dinastije Konbaung podaljšajo upravne reforme dinastije Taungu in dosežejo dotlej najmočnejši notranji nadzor ter največjo širitev ozemlja navzven. Burmanski jezik in kultura prvič v zgodovini prevladata v celotni dolini Iravadija. Razvoj burmanske literature in gledališča se nadaljuje tudi s pomočjo za tisti čas izjemno visoke stopnje pismenosti, saj zna pisati polovica moških in dvajsetina žensk. Vendar reforme nezadostno sledijo razvoju in tako niso kos preprečiti napredovanja britanskega kolonializma. TRI ANGLEŠKO-BURMANSKE VOJNE Konbaunško cesarstvo je kratkotrajno. 1824-26 v prvi angleško-burmanski vojni Burma izgubi Arajan, Manipur, Asam in Tenasserim. 1852 Britanci v drugi angleško-burmanski vojni z lahkoto zasežejo Spodnjo Burmo. Eden najbolj priljubljenih mjanmarskih vladarjev Mindon skuša cesarstvo posodobiti. Pripojitvi Britancem se za las izogne tako, da jim leta 1872 odstopi karenske državice. 1885 si preostanek Burme Britanci podredijo v tretji angleško-burmanski vojni.

15