Oskarjev Peru

KRATKA ZGODOVINA Ko govorimo o kulturah Peruja, običajno vedno začnemo in končamo pri Inkih. Inki so zapustili najmočnejšo dediščino spomenikov in pomnikov, so pa kljub vsemu le vrh ledene gore mnogih mogočnih kultur, ki so vladale pred njimi na tem prostoru. PRVE NASELITVE: (okoli 20.000 do 15.000 let pr. n. š.) Edina človeška vrsta katere ostanki so bili najdeni v Severni in Južni Ameriki, je moderni človek – Homo sapiens . Ker sledov kakšne starejše oblike ni, velja prepričanje, da ljudstva obeh Amerik izhajajo iz sorazmerno mladih priseljencev. Po tradicionalni teoriji so kamenodobni lovci – nabiralci prišli sem pred približno 15.000 do 20.000 leti iz Sibirije čez Beringov preliv. To naj bi se zgodilo v zadnji ledeni dobi, ko je Kanado in Sibirijo povezoval debel ledeni pokrov, kopni most, imenovan Beringija. V 70. letih prejšnjega stoletja so nova izkopavanja in testi DNK omajali teorijo o Beringovem prelivu kot edini možnosti priseljevanja. Tudi množica pisnih jezikov Južne Amerike naj bi težko izhajala iz enega samega vira. Začele so se pojavljati teorije, da so Južno Ameriko v davnini dosegla tudi plemena iz sedanje Azije in Polinezije, Evrope in Afrike, ki so tja priplula na primitivnih čolnih. Prvi naseljenci so bili predvsem lovci in nabiralci, ki so se stalno selili. Prve stalne naselitve se na področju sedanjega Peruja pojavijo pred 13.000 leti, ko nekatere skupine ugotovijo, da jim zadoščata dve sezonski lokaciji in se začno vračati v ista taborišča. CIVILIZACIJE Pojem “civilizacije“ je tesno povezan z mesti, organizacijo ter koncentracijo umetnikov in tehnoloških zmožnosti, potrebnih za njihov nastanek. Politična moč v prvih mestih sveta je bila pogosto povezana z vero in s potrebo po zagotovitvi naklonjenosti bogov v negotovem svetu. V obeh Amerikah so prve naseljenske kulture zrasle približno 1200 let pr. n. š. in prav te so se pozneje razvile v čudovita tempeljska mesta. CHAVIN: (900-400 pr. n. š.) Prva pomembnejša kultura, ki se je pojavila v srednji Ameriki so bili Olmeki, ter pozneje Maji in Azteki. Andski Ameriki pa so temelje civilizacije postavili v Chavin de Huantarju. Najmočnejši vpliv chavinske kulture je bil v letih med 900 in 400 pred našim štetjem. V krasnem gorskem okolju je Chavin de Huantar sestavljal kompleks

8