Oskarjev Peru

NAZCA Med obalo Tihega oceana in verigo Andov se razteza od čilske meje na jugu pa do glavnega mesta Lime in naprej suh, puščavski pas, ki ozeleni le tam, kjer se kakšna reka prebije z Andov do morja. Hladni Humboldtovi tokovi in visoke gore so tukaj ustvarili vremensko klimo, ki je botrovala eni najbolj suhih puščav na svetu. Sredi te suhe pokrajine se je že pred 2500 leti naselilo ljudstvo Nazca, ki se je preživljalo z lovom ter ribolovom in nabiranjem školjk v dokaj oddaljenem morju. Poznali so umetnost tkanja in izdelovanja izredno prefinjene keramike. Svoj pečat pa je ljudstvo Nazca pustilo z liki in črtami, ki jih je vrisalo v površje puščave in ki še vedno burijo domišljijo ter zastavljajo mnoga vprašanja. Nazca je v zadnjem desetletju iz zanikrne vasi postala pravo malo mesto, ki živi s puščavskimi liki in s turisti, ki si s celega sveta prihajajo ogledati največjo uganko na svetu. PUŠČAVSKE RISBE skrivnostne puščavske like je leta 1939 po naključju odkril ameriški znanstvenik Paul Kosok, ko je po naročilu perujske vlade z majhnim letalom letel nad področjem Nazce, da bi raziskal stare predinkovske namakalne sisteme. Pod seboj je opazil mrežo ravnih črt, ki tečejo kilometre in kilometre daleč po puščavi, med njimi pa velike risbe kolibrija, opice, pajka, kita, psa in največjega med vsemi – kondorja. Vest o nenavadnem odkritju se je hitro razširila in v Nazco privabila mnoge raziskovalce in pustolovce. Med bolj znanimi je bil gotovo pisatelj uspešnic Erich von Däniken, ki je razvil teorijo o pristajališču z Nezemljane. Precej bolj resno se je raziskav lotila nemška matematičarka Maria Reiche. Marija se je stvari lotila z nemško natančnostjo in svoje življenje posvetila temu, da je natančno kartografirala puščavske like in črte. Čeprav njena razlaga, da gre za risbe ritualnega izvora povezane z astronomijo, morda ne drži, pa je Maria dosegla to, da so črte zaščitili pred nadaljnjim uničevanjem brezvestnih radovednežev. Uganka črt iz Nazce tudi danes ni rešena. Vemo, da jih je v puščavsko površino naredilo pred približno 2000 leti ljudstvo Nazca. Vemo, da so jih naredili tako, da so odmaknili gornjo, od sonca potemnjeno, plast kamenja in s tem prišli do spodnje svetlejše. Še vedno pa ne vemo, zakaj so jih vrisali, saj so vidne samo iz zraka. Je morda ljudstvo Nazca znalo leteti?

30