Oskarjev Peru

BARVITOST PERUJA Pred nekaj leti so znanstveniki opredelili naravna okolja, ki obstajajo na našem planetu in našteli 103 naravna okolja s svojimi značilnostmi in zakonitostmi. Po tej opredelitvi najdemo v Peruju kar 83 različnih okolij. V bolj grobi razdelitvi pa lahko Peru razdelimo na tri dele: Ande, Amazonijo in Atacamo. ANDI Andska Kordiljera, oziroma Cordillera de los Andes je najdaljša, 7200 kilometrov dolga gorska veriga na svetu in poteka v smeri sever-jug ob zahodni obali Južne Amerike. Na najširšem delu je gorovje široko okoli 500 kilometrov, povprečna nadmorska višina pa znaša 4000 metrov. Andi potekajo vse od Venezuele na severu prek Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Argentine in Čila do Ognjene zemlje na jugu. Najvišjo gora Andov je 6959 metrov visoka Aconcagua, ki leži v Argentini, tik ob čilski meji. Nastanek Andov je posledica gibanja dveh tektonskih plošč zemeljske skorje, ki sta pritiskali ena k drugi ter s tem dvigali in gubali površje. Ognjeniška dejavnost je v Andih še vedno zelo živahna. Vulkanski izbruhi so dokaj pogosti, še posebej v Čilu, na tihooceanskem delu gorovja. Ravno zaradi svoje geološke zgradbe so Andi bogati z rudami, še zlasti s srebrom, zlatom in bakrom. Kljub velikim nadmorskim višinam je podnebje v delu gorstva blizu ekvatorja še dovolj zmerno, da nudi življenjski prostor nekaj milijonom prebivalcem, skoraj izključno Indijancem, katerih organizem se je s stoletji prilagodil na redek zrak, nizke temperature in slepečo svetlobo. AMAZONIJA Ko na se na vzhodu Andi znižajo, najprej preidejo v tako imenovano 'selvo', nekakšen visokogorski deževni gozd in se zatem izravnajo v Amazonsko nižino. Amazonska nižina zaseda več kot polovico površine Peruja, kljub temu pa tu živi le dobrih 5 % perujskega prebivalstva. Nastanek gozda so omogočile visoka vlažnost, velika količina padavin in konstantna letna temperatura okoli 30 stopinj Celzija. Visoka drevesa nudijo življenjski prostor tisočem vrst živali in rastlin. V Amazoniji obstaja

15