Oskarjev Maroko

ARABSKI JEZIK Arabski jezik spada v hamitsko-semitsko jezikovno skupino. Moderni arabski jezik se deli na pogovorno (dariya) in klasično oziroma knjižno arabščino (fusha), med katerima je precejšna razlika. Klasična arabščina je enaka za vse Arabce in se je vsi učijo v šolah. Vse od svojega začetka, pred skoraj 1500 leti, je ostala skoraj povsem nespremenjena. Klasična arabščina je tudi liturgični jezik islama. Današnja knjižna arabščina t. i. moderna standardna arabščina, je jezik, ki ga uporabljajo v javnih občilih v vseh arabskih deželah. Pogovorna arabščina se deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad, hkrati pa so prevzemale vplive najprej podjarmljenih ljudstev, zatem pa še kolonialnih gospodarjev. Zato pogosto govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ponavadi prihaja do različnih dialektov celo med različnimi mesti znotraj iste države. Zaradi visoko razvite arabske znanosti v srednjem veku so evropski jeziki, vključno s slovenščino prevzeli kar nekaj arabskih besed, zlasti s področja naravoslovnih ved (matematika, astronomija …), kot npr: algebra, algoritem, alkimija, almanah, gazela, žirafa, monsun, sezam … Arabsko abecedo sestavlja 28 osnovnih črk, ki se zapisujejo od desne proti levi. Razlike med tiskanimi in pisanimi črkami ni, ravno tako ne poznajo velikih in malih začetnic. Na splošno ima vsaka črka štiri možne oblike, glede na to, ali se pojavi na začetku, na sredini, na koncu besede ali stoji samostojno. Za razliko od kratkih, zapisujejo le dolge samoglasnike. Edini izjemi sta Koran in didaktična besedila, kjer so zaradi boljšega razumevanja zapisani vsi samoglasniki. Bralec mora poznati jezik, da lahko ugane in vstavi manjkajoče samoglasnike.

34

Made with FlippingBook - professional solution for displaying marketing and sales documents online