Oskarjev Maroko

v preteklosti je bila mošeja tudi univerza, knjižnica in šola za učenje korana, v bližini pa so prodajalci prodajali knjige, pisarji pa zapisovali dokumente. Minaret je visok 77 m in je kot najvišja zgradba v mestu Sadijske grobnice: Najstarejša stavba je iz leta 1557 , iz obdobja sultana Ahmeda al-Mansourja . Večina stavb je nastala v obdobju vladanja tega sultana. V notranjosti se nahajata dva mavzoleja, kjer je pokopanih 66 sadijskih plemenitašev. V okolici mavzolejev je na dvorišču še okrog 100 grobov zvestih služabnikov kraljeve družine in pogumnih vojakov. Konec 17. stoletja jih je dal zazidati sultan Moulay Ismail in so tako ostale skrite vse do prihoda Francozov leta 1917. Palača Bahia: Palačo je leta 1866 zgradil Si Moussa , bivši suženj, ki je postal veliki vizir sultana Hasana. Njegov sin Ba Ahmed Si Moussa je ob sultanovi smrti izvedel mini prevrat, saj je novico o sultanovi smrti prikrival, dokler mu ni uspelo za sultana imenovati mladoletnega sultanovega sina Abd al-Aziza, sebe pa je imenoval za regenta in velikega vizirja. Takrat je začel palačo povečevati in ji je dodal številne sobe. Palača je dobila ime po njegovi najljubši ženi ('bahia' pomeni briljantna). »Stal je čisto sam, glavo je povešal in nekaj žvečil. Počasi, s stisnjenima ustnicama in njegov obraz je bil veder. Očitno mu je bilo v velik užitek; pritegnila me je slina, katere je najbrž imel v obilju. Rekel sem si, da mu je najbrž kak trgovec dal pomarančo. Plaho sem stopil k njemu in mu položil na dlan kovanec za dvajset frankov. Počasi je dvignil roko in ponesel kovanec k ustom. Komaj je bil notri, že je spet začel žvečiti. Strmel sem in dvomil. Potem, ko je s prav takim užitkom žvečil in končal, se mu je kovanec pokazal med ustnicama. Izpljunil ga je, potem pa je kovanec izginil v malhi. Pred drugimi berači se je odlikoval po izdatnem slinjenju.« Odlomek iz Glasovi Marakeša, avtor Elias Canetti

31

Made with FlippingBook - professional solution for displaying marketing and sales documents online