Oskarjev Maroko

Življenje se je v stare tirnice vrnilo šele konec 15. stoletja, ko se je v Španiji končala Rekonkvista. Takrat so se v mesto naselili številni muslimanski in judovski begunci iz Andaluzije in ga obnovili. Na žalost so nekateri sledili tradiciji 'prednikov' in se oprijeli piratstva, kar je zopet razjezilo španskega kralja Filipa II., ter je 1565 vzpostavil blokado pristanišča in povzročil padec tetouanskih trgovskih aktivnostih. V 17. stoletju se je mesto pod Moulay Ismailom začelo razvijati, saj je spodbujal razvoj trgovanja z Evropo. Kljub vsemu si je Španija še vedno želela Tetouan in, opogumljena z zavzetjem Ceute 1859, leta 1860 zavzela tudi Tetouan. Maroška vlada je morala plačati ogromno odškodnino, da so Španci zapustili mesto. S Feškim sporazumom, ki je Španiji dal uradno kontrolo nad Rifom, so se Španci vrnili v Tetouan in mesto je ostalo prestolnica španskega protektorata vse do maroške neodvisnosti 1956. CHEFCHAOUEN Mesto se nahaja med dvema gorama, znani kot Jebel Chaouen , po katerih je dobilo tudi ime. Leta 1471 ga je ustanovil Moulay Ali Ben. Rachid , ko je skušal preprečiti Portugalcem in Špancem, da bi se iz Ceute pomaknili globje v notranjost. V ta namen je zgradil trdnjavo, ki si jo lahko še danes ogledamo. V 15. in 17. stoletju so mesto naselili begunci iz Andaluzije . V več valovih so prišli tudi Judje, ki so v mestu razvijali svoje obrti. V spomin na božjo dobroto, ki je mesto obdarovala s številnimi vodnimi izviri, so ga Arabci naredili za pomemben politični in verski center ter ga razglasili za sveto mesto. Dolga leta je bil kristjanom vstop v mesto prepovedan, toda v 19. stoletju je trem Evropejcem kljub prepovedi uspelo obiskati mesto (do 1920 so bili to edini Evropejci, ki stopili v mesto, kljub temu, da je od Evrope oddaljen le slabih 100 km). Mestece ima značilne belo-modre stavbe, ozke uličice in stopnišča ter izjemno lepa vrata, ki so prave mojstrovine. Chefchauenu pravijo tudi “mesto tisočerih vrat”. Ko se sprehajamo po mestecu, se nam zazdi kot da smo na grškem Santoriniju. Prebivalci se preživljajo s tradicionalno živinorejo, poljedelstvom, obrtjo ter turizmom. Od tu prihajajo lepe pisane tkanine, ki jih prodajajo po vsem Maroku.

24