Oskarjev Maroko

velja za hadž, imenuje se omra. Maroko je daleč stran od Arabskega polotoka. Zato je peti steber islama romanje v Meko- za mnoge preproste prebivalce nemogoče opraviti. Mnogi Maročani verjamejo, da 7 kratni obisk svetega mesta Moulay Idriss nadomešča romanje v Meko. ATLANTSKA OBALA RABAT Že v 8. stoletju pr. n. š. je bila na območju Rabata naselbina lokalnih prebivalcev, katerim so sledili Feničani in pozneje Rimljani, ki so za nadzor obale zgradili naselbino imenovano Sala Colonia . Naselbina je preživela padec rimskega imperija in postala sedež neodvisnega berberskega kraljestva. Prve maroške dinastije so mesto zanemarjale in zato je propadlo. V 10. stoletju je zraslo novo mesto Salé in prebivalci iz plemena Zenata so zgradili ribat (utrjen samostan), ki je služil kot baza za boj z rivalskimi plemeni. S prihodom Almohadov v 12. stoletju se vse spremeni: naredijo konec vojskovanju in na mestu ribata zgradijo kasbo, ki je služila kot odskočna deska za boj proti Rekonkvisti v Španiji. Po vojaških uspehih v Španiji je Ribat al-Fath (zmagoslavna utrdba) pod sultanom Yacubom Al- Mansourjem postal prestolnica dežele, po njegovi smrti pa hitro izgubil na pomenu. V 17. stoletju so v Rabat prišli muslimanski begunci iz Španije, ki so se lotili podjetnega posla – piratstva in vse do 19. stoletja ropali evropska ladjevja. Na območju Rabata je dolga stoletja občasno delovala piratska republika Bou Regrer. Imenovala se je po reki Bou Regrer, ki loči dva dela mesta – Sale in Rabat. Francozi so za glavno mesto protektorata izbrali Rabat, saj ga je bilo lahko oskrbovati in braniti, hkrati pa je bil dovolj daleč od političnih spletk notranjih plemen. Od neodvisnosti dalje je Rabat sedež Vlade in kraljevi dom. Kasba Oudaias: Zgrajena je nad izlivom reke na strateški točki za opazovanje prihodov in odhodov v okolici, hkrati pa jo je bilo lahko braniti. Glavni vhod so ogromna vrata Bab Oudaias, zgrajena leta 1195.

18