Oskarjev Maroko

Zahodna Sahara Vse od svoje samostojnosti leta 1956 dalje si je Maroko prizadeval vzpostaviti svoje »zgodovinske« meje, kot so izvirale iz 15. stoletja (deli Alžirije, Zahodne Sahare in Mavretanije so bili zanj deli predkolonialnega Maroka, ki ga je razkosala francoska kolonialna uprava). Oktobra 1975 je mednarodno sodišče odločilo, da ozemlje Zahodne Sahare nikoli ni pripadalo nobeni od sosednjih držav in je priznalo prebivalstvu pravico do samoodločbe. Še istega leta je takratni kralj Hasan II. začel naseljevati na tisoče Maročanov na območja Zahodne Sahare.Tako se je 16. oktobra 1975 pričel tako imenovani »Zeleni pohod«, peš okupacija s približno 350.000 Maročani civilisti - delavci in kmeti. Novembra istega leta so se Maroko, Mavretanija in Španija tajno sestali v Madridu in podpisali Madridski sporazum, ki je razdelil ozemlje Zahodne Sahare med Maroko in Mavretanijo. Temu se je uprlo osvobodilno gibanje P.O.L.I.S.A.R.I.O., ki je s pomočjo Libije in Alžirije začelo oborožen boj proti okupacijskim silam. Mavretanija se je leta 1979 zaradi velikih stroškov odpovedala svojemu 'deležu', ki ga je nato zasedel Maroko in Zahodno Saharo priključil tudi formalno kot južni del Maroka. Leta 1981 je Maroko pod pritiskom mednarodne javnosti in tudi pod vojaškim pritiskom Polisaria načeloma privolil v izvedbo referenduma, na katerem naj bi prebivalci Zahodne Sahare odločali o neodvisnosti ali priključitvi k Maroku. Referendum je bil sprva predviden v začetku leta 1992, potem ko je začelo veljati premirje med Polisariom in maroškimi silami. Za izhodišče volilnega imenika so uporabili španski popis prebivalstva iz leta 1974 (takrat bilo registriranih 73.000 oseb) in do leta 1998 so vpisali 127.000 volivcev. Vendar Maroko zahteva še vpis okoli 65.000 volivcev, ki po mnenju Polisaria nimajo nič skupnega z ozemljem Zahodne Sahare. Zaradi teh nesoglasij so referendum preložili za nedoločen čas.

15