Oskarjev Madagaskar

pridelujejo na vzhodni strani otoka kavo, vaniljo (23 % vrednosti izvoza) in nageljnove žbice; pomembno je še pridelovanje bombaža, sisala, arašidov, tobaka in tropskega sadja. Kmetijstvo prispeva 26,9 % BDP. Madagaskar ima 3,5 mil. ha njiv in trajnih nasadov (6 % površin) ter 24 mil. ha pašnikov (40,9 %). ŽIVINOREJA: Velike črede goveda (zebu) imajo predvsem statusni simbol in ne toliko gospodarskega. Za lastno prehrano redijo še perutnino, koze in svinje. NARAVNA BOGASTVA: Velike količine rudnega bogastva zaradi pomanjkanja kapitala in prometnih zvez večinoma niso izkoriščene. Najpomembnejše je pridobivanje kromove rude v Ankazotaolanu, sledijo dragi in poldragi kamni na osrednjem platoju in titanov dioksid v Toalagnaru. V pripravi je odprtje rudnika nikljevo-kobaltove rude v Ambatovyu. GOSPODARSTVO: Madagaskar spada med najrevnejše dežele sveta in se sooča s hudo prebivalstveno, gospodarsko in okoljsko krizo. Kar tri četrtine prebivalstva se preživlja s samooskrbnim kmetijstvom. Hitrejši napredek ovirajo revščina, pomanjkanje hrane (zaradi majhnih pridelkov in naravnih katastrof) ter zelo slaba prometna povezava in to vpliva tudi na slab razvoj turizma. INDUSTRIJA: je slabo razvita, večinoma je v Antananarivu in Antsirabeju na centralnem platoju ter v pristaniških mestih Antsiranana, Mahajanga in Toamasina. V zadnjih letih se je na podlagi poceni delovne sile razvila izvozno usmerjena tekstilna industrija (26 % vrednosti izvoza). Za domači trg največ dela živilska industrija (sladkor, ribje konzerve, pivo, rastlinska olja), tobačna, kemična in industrija gradbenega materiala. Izvoz: kava, vanilja, rakci, sladkor, bombaž, oblačila, kromit, naftni izdelki. Največ izvaža v Francijo (31,5 %), ZDA (31 %) in Nemčijo (8,8 %). Uvoz: proizvodna sredstva, nafta, hrana, potrošnjo blago. Največ uvaža iz Francije 16,7 %, Kitajske 10,6 %, Irana 8 %, Mavriciusa 6,6 %, Hong Konga 5 % in Južne Afrike 4,9 % (podatki za leto 2005).

6