Oskarjev Iran

Iran v islamskih rokah. Muslimani so ponujali relativno versko toleranco ter pošteno ravnanje s prebivalci, ki so brez odpora sprejeli islamsko vladavino. Večina Irancev je postala muslimanskih do 9. stoletja. Muslimanski osvajalci so sprejeli mnogo sasanidskih administrativnih praks, Iranci so služili kot administratorji, veliko so prispevali k vsem vejam islamskega učenja, vključno s filozofijo, literaturo, zgodovino, geografijo, pravom, filozofijo, medicino in znanostjo. Arabščina postane uradni jezik dvora leta 696, čeprav perzijščina še vedno ostane široko govoreč jezik. V 9. st. se pojavi vse več iranskih vladarjev. To je vzpodbudilo preporod perzijske literature in perzijskega jezika obogatenega z arabskimi izposojenkami in arabsko pisavo. Naslednja zapuščina arabske zasedbe je bil šiitski islam. Največ šiitov v prvem stoletju islama je bilo v južnem Iraku. Vse do 16. st., do Safavidov, večina Irancev ni bila šiitov. V času Safavidov pa postane šiizem državna vera. TURŠKA LJUDSTVA , s svojimi koreninami v Altajskih gorah v osrednji Aziji, so postopoma zavladala muslimanskemu svetu. Abasidski kalif je Turke že od 9. st. dalje uvrščal med sužnje in bojevnike. Ti so postali kmalu tako močni, da so bili kalifi le še verske figurice v njihovih rokah. Tako nastane vrsta neodvisnih kraljevinic v različnih delih Irana. Znana je dinastija Gaznavidov (vladajo Afganistanu 10-12. st) in za Iran najpomembnejša dinastija Seldžukov . Leta 1055 bagdadski kalif poimenuje seldžuškega vladarja Tugrul Beja “Kralj vzhoda”. V času njegovega naslednika Malik Šaha (1072-1092) je Iran užival v kulturni in znanstveni renesansi. Takrat je deloval izredni iranski vezir Nizam al Mulk, v istem času je ustvarjal Omar Hajam. Turški kralji so absorbirali islamsko in iransko kulturo. Ena največjih zabav in užitkov naj bi bilo poslušanje recitacij iz Šahname, legendarnega epa starih perzijskih herojev. Resna notranja nevarnost Seldžukom so bili Ismailci, skrivnostna sekta s sedežem v Alamutu . Po smrti Malik Šaha Iran razpade na množico majhnih kraljevin. INVAZIJA MONGOLOV, DŽINGISKAN IN TIMURLENK: Leta 1220 v Iran vpade Džingiskan . Bil je Mongol, ki je uspel združiti precej mongolskih plemen. Vodil jih je na uničevalni pohod na Kitajsko. Nato je svoje sile obrnil proti zahodu in hitro opustošil Buharo, Samarkand, Balkh, Merv in Nišapur. Pred svojo smrtjo 1227 leta je dosegel zahodni Azerbajdžan ter uničeval in požigal mesta na svoji poti. Džingiskan se ni zadovoljil zgolj s tem, da je

13