Oskarjev Iran

poraza pri Salamini in Plateji. Zadnjega Ahemenida Darija III. je premagal Aleksander Veliki. 334-323 pr. n. š. ALEKSANDER VELIKI: Aleksandra so kot vladarja najprej sprejeli močno razdeljeni Grki leta 336 pr. n. š. Leta 334 pr. n. š. je vstopil v Malo Azijo, iransko satrapijo. V hitrem naskoku je osvojil Egipt, Babilon in potem v naslednjih dveh letih vdrl v srce Ahemenidskega cesarstva – Suso, Ekbatano in Perzepolis – zadnjega je tudi požgal. Aleksander se je poročil z Roksano, hčerjo najmočnejšega bakrtijskega poglavarja. Leta 324 pr. n. š. je ukazal svojim 10.000 oficirjem, da so se poročili z iranskimi ženami. Med njimi je bil tudi Selevk, ki se je poročil z iransko plemkinjo Apamo. Ta masovna poroka se je dogajala v Susi in je bila model Aleksandrove želje, da bi združil Grke in Irance v eno celoto. Ti načrti so se končali leta 323 pr. n. š., ko Aleksander zboli za mrzlico v Bagdadu, umre in ne zapusti nobenega naslednika. Aleksander se je izredno trudil, da bi zgradil most med Vzhodom in Zahodom, Perzijo in Grčijo. Bil je velik občudovalec perzijske kulture, navad in običajev in večkrat se je oblačil po modi perzijskega kralja kraljev. Po Aleksandrovi smrti so si njegovo cesarstvo razdelili generali. Selevku je pripadlo tudi območje Irana. Vendar Selevkidi politično niso bili uspešni in so tako izgubili večino svojih območij že v prvih 100 letih vladavine. 247 pr. n. š.-224 n. š. PARTI: Leta 247 pr. n. š. se Arsak upre Selevkidom ter ustanovi dinastijo Arsakidov ali Partov. Imeli so se za naslednike tako Grkov kot Ahemenidov. Govorili so podoben jezik kot Ahemenidi, uporabljali pahlavi pisavo ter ustanovili administrativen sistem na osnovi ahemenidske organizacije. Parti so bili izvorno nomadsko pleme, ki so več ali manj zadržali njihovo nomadsko kulturo in fevdalni sistem vladavine. Spoznali so, še posebej pametni Mitridat I., superiornost ljudi, ki so si jih podredili, ter jim dovolili, da so grščino še naprej uporabljali kot uradni jezik. Prav tako so Grki lahko zadržali svojo lastnino in administracijo, seveda pod budnim očesom in nadzorom partskih guvernerjev. Za časa vladavine Mitridata II. (123-87 pr. n. š.), se je Iran povezal s Kitajsko na vzhodu in Rimljani na zahodu. Tako je vzpodbudil trgovino med vzhodom in zahodom. Iran je postal najboljša možna pot, ki je pozneje postala poznana kot slovita “svilena pot” ali “svilena cesta”. Čeprav so bili prvi stiki med Parti in Rimljani prijateljski in so botrovali

11