Oskarjeva osrednja Azija

SVILENA CESTA Svilena cesta je slavna starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri je iz vzhoda na zahod (in obratno) potovalo tako blago kot ideje. Potekala je skozi različne dele Azije in Evrope, povezovala je Kitajsko z Malo Azijo in Sredozemljem. Pot po morju in po kopnem je bila dolga približno 8000 km. Samo ime izvira iz 19. stoletja. Prvič ga je leta 1877 uporabil nemški geograf Baron Ferdinand von Richtofen ››Seidenstrasse«. Dejansko ne gre za eno samo cesto oz. pot, ampak za mrežo cest, ki se je skozi čas spreminjala. O začetkih svilene ceste krožijo tudi številne legende. Ena pravi, da se je kitajska princesa odpravljala na svojo poroko v današnjo Osrednjo Azijo. Pretkani bodoči mož ji je povedal, da pri njih ne poznajo svile, zato si je nevesta v lase skrila kokone, da bi lahko tudi v novem domu nosila svilene obleke. Druga legenda govori o dveh krščanskih menihih, ki naj bi za časa Justinijana prepotoval iz Osrednje Azije do Bizanca in naj bi kokone skrila v pohodniško palico. Ker pa sta pozabila na murvo in nista poznal postopka pridelave svile, so morali v Bursi na izdeloavo svile počakati še nekaj časa. Zgodovinsko sega začetek svilene ceste v 1. st. pr.n.št. Leta 105 pr.n.št. kitajski cesar Wudi pošlje odposlanca k Mitridatu II, partskemu kralju. Leta 53 pr.n.št. se začne trgovina in 7 let kasneje pride prva kitajska svila do Rima – znano je, da jo Julij Cezar takoj uporabi pri svoji procesiji. Svila postane v Rimu znak prestiža, hočejo jo celo prepovedati. Seneka (rimski učenjak) npr. opisuje, da svila ni prava zaščita za telo in da svilene obleke niso spodobno oblačilo za ženske. Trgovanje s svilo je tako postalo pomemben faktor razvoja visokih civilizacij antičnega sveta (Kitajska, Egipt, Mezopotamija, Indija, Rim ...). Trgovina po svileni cesti je cvetela predvsem med 2. in 13. stoletjem. Njen zaton so povzročila mongolska osvajanja Džingiskana in Timurja, ter razvoj pomorstva v 15. in 16. st., ko evropski mornarji odkrijejo druge – pomorske, poti do Indije in Kitajske. Glavni vzroki za razvoj svilene ceste so bili: želja po zaslužku, fascinacija nad eksotiko in širjenje politične moči posameznih narodov. Mesta na poti so bogatela na račun trgovine, davkov in carine. Sprva so trgovci trgovali le z nekaj izdelki in s svilo, šele kasneje so se oblikovale dolge karavane, ki so menjevale blago zahoda in vzhoda. Začela se je

6