Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Podoba/podobnost nam namreč pomaga skozi težavni del prehoda (v pravljici od »zla k dobremu«). V partnerstvu miselnega razvozlavanja (angl. conundrum ) podobnost zbliža. To je smer srčne naklonjenosti kot večne zmožnosti za samo-okretnost na poti razumevanja. Obraz sicer navidezno neme lutke podpre otroka/idejo s tišino, kot najmočnejšo spodbudo za razvoj notranjega govora. Ta skozi iskano vprašanje osmišlja 77 obstoj miselnega pohoda/prehoda. Lutka/čustvo priteguje razum z domišljijo na ljubečo stran 78 . Domišljija je namreč tista, ki prenese intuitivnomisel uma (intuicija) do izvira ideje (navdiha) in do izraza spoznanja (pomena). Tako notranja podoba (lik) pospeši razvoj umevanja – uma/umetnika 79 v sebi. Svoj pomen si posreduje kot samospoznanje, ki ga želi deliti z drugimi kot unikatna stvarnost (dokaz 80 znanje). Zmožnost upomenjanja je potemtakem preobražanje misli v idejo in to z besedo/simbolom v pomen. Podoba/nost (domišljija) pospešuje 81 proces opomenjanja. Stvar umetnosti 82 Komunikacija je naravni dogodek, pogovor v procesu spreminjanja informacij 83 med posamezniki skozi sistem simbolov po kanalih umevanja oz. (za)vedenja (po Webster, 1983, 266). To je proces, ko sposobnosti (občutenja, učenja in govora) spreminjamo v besede. Tem dajemo pomen. Pomen spreminjamo v dejanje. In obratno. Iz tega spoznanja sledi znani nauk: »Razmisli, kaj govoriš, še preden storiš, kar misliš, da je prav.« (prav tam) Primer po Pinkerju: »Zunaj sije, zato da lahko kreiram.« in »Zunaj dežuje, zato da lahko ustvarjam.« Umetnik (v procesu umevanja) ustvarja iz izkustva. Oblika pomena je torej odvisna od umetnikove povezave med znanjem in sposobnostjo zaznave (priklica spomina). Vizualna percepcija se dogaja v retini. Navdih in intuicija skupaj z našo sposobnostjo zaznavanja (iskanja Ko pra-pomen pridobi ostrino razuma.

I del: ZGODBA 20

77

Vzpostavi zvezo med mislijo uma in ubeseditvijo razuma.

78 Naklonjenost srca je izvir uma/umetnika/imetnika/lastnika kreacije. 79 Umetnik – ume = zmore. 80 Ukročena strast – krotilec razuma, prilagoditve. 81 Preobrazba, podoba, podobnost, iskanje podob(nosti) je možno le z učenjem = iskanjem skladja (lepote). 82 Zveza z umevanjem (oblika preobražanja). 83 Sporočil drugih.