Celovit razvoj jezika otroka 09-22

Svetovi besed 65 odkrivajo pomen

I del: ZGODBA 19

Pohod uma 66 V skladu s predhodnim zapisom pomena prevladuje v lutki 67 , prav-ljici zavedanje polarnosti 68 med intuicijo (angl. in-sight ) in inspiracijo (angl. in-hale), ki sta pogosto ponazorjeni kot različni agregatni stanji prehajanja iz nezavednega v zavest. Pravljični junak 69 (lutka protagonist 70 ) najde odgovor, ko odide v svet misli (iz)uma 71 . Junak odide na pohod (angl. on quest ) v svet pomenas temeljnimraziskovalnimvprašanjemosebnega razvoja: »Kaj je to?«, »Kaj topomeni?«. Vprašalnica »Kaj?« vodi junaka v svet pomenov 72 po odgovor: »To je...«, po definicijo. Skozi prehajanje agregatnih stanj uma je junak zmožen prehoda iz potrebe v ljubezen, od problema k izzivu. To je druga plat iste podobe, a z ljubečo srčno naklonjenostjo domišljije, s katero se junak nikoli več ne loči (kot v pravljici). Z njo namreč odide v multiverzno 73 prihodnost (v možne svetove). Kako se to zgodi? Lutka/anima 74 je običajno sama na poti do spoznanja. Zato poišče otroka 75 ; v duši je to ideja – mlada misel, ki gre rad/a z junakom (upanjem). Ideja je prva in hkrati prava, to pomeni dovolj odprta misel, da se lahko ubesedi, da z idejo čustvo dobi svoj pomen. To se zgodi, ko ideja premaguje miselne ovire. Bodri in uprizarja skupaj z junakom miselne norčije (angl: joy ), se zabava kot mladi otrok v okušanju opomenjanja, opaženega kot ubesedovanje/izražanje. Njen razlog je definiranje obstoja. Ta preobrazba izmisli uma v zavest se zgodi, ko ideja zmore samo projekcijo v liku navidezno ljubečega 76 izraza. To je preobrazba od ideje do pomena. Občutimo jo kot zmago (primer Svetega Jurija nad Zmajem – znanjem). 67 Lutka – slutnja kot nedoločen občutek, misel, da je, da obstaja, se bo zgod(b)ilo, boj-azen, boj za zmago – slavje. 68 Nasprotje, temelj ustvarjanja/prehoda. 69 Junak: jung, angl. young – mlad. 70 Koren naprej k/voditi, vodilni-o izraz-je. Zveza z junak – mlad-enič = hraber biti/hrabro iti naprej = napredovati. 71 V/z domišljijo (angl. wor(l)d – world = eksistenca/obstoj človeštva in word = zgodba – vez z obstojem z iskanjem oz. najdenjem pomena = opomenjanjem. 72 Opredelitve, odločitve, meja, pomen kot stopnjo razločljivosti. Primer Alkimist Pabla Coelho. 73 Multivariantno. 74 Terencijevo pojmovanje duševnosti, katere izhodišče predstavlja animus kot središče zavesti in čustvovanja. Animus je soroden grškemu vetru (duševna moč in duh kot sposobnost mišljenja, čutenja, hotenja (volja), v Žmavc, 2002. 75 Otrok je nova ljubeča naivna misel. Ideja. 76 Ni prestrašen, ni bojazni, ni boja, vse teče gladko. 65 66 Angl. Wor(l)ds . Poroka zavednega in nezavednega.