Aškerčevi asi 2022-23

Jernej Fir, 4. a

Strah in upanje sta občutka, prisotna pri vsakem posamezniku, tudi v vsakdanjem življenju. Na spletu najdemo definicijo, po kateri je strah neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, upanje pa duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja. Menim, da ti dve občutji lahko vsak posameznik opiše in razume na mnogo načinov. Filozofinja Michaela Marzano trdi, da se strah pojavi ob nečem nepričakovanem in nam preprečuje, da bi se podali v neznane kraje ter poiskali novo pot. Slovenski filozof in psiholog Anton Trstenjak pa poudarja, da se oseba v upanje dviga prek strahu, ta dvig pa niha nad prepadom strahu, kjer posamezniku grozi bližina ,,niča’’. Če je upanje dovolj močno, bo za sabo pustilo strah. Mislim , da sta oba občutka lahko pozitivna. Ljudje bi morali skozi življenje ohranjati upanje, saj nas žene k optimizmu in motivaciji. Tudi kot otroci smo veliko upali, kar nam je odprlo pot v daljno prihodnost. S pomočjo upanja si lahko zastavimo cilje, ki se spremenijo v ambicije. Tudi strah je lahko zelo globoko občutje. Pozitivna lastnost strahu je, da nas varuje pred nevarnostjo, zaradi njega smo bolj previdni in premišljeni, pozorni. Nekateri morda mislijo ravno obratno, da je strah tisti, ki nas ovira pri sprejemanju določenih odločitev. Negativna stran strahu je, da v nas vzbuja zelo neudobno počutje, saj ko občutimo strah, pogosto poleg tega čutimo tesnobo, nelagodje lahko tudi vročico in napetost. Verjetno ima vsak posameznik drugačen pogled na ta dva občutka in odnos do njiju. Vendar ne moremo spregledati dejstva, da sta strah in upanje povezana med seboj. Z upanjem preganjamo strah. Če ne vzdržujemo in ne spodbujamo upanja, ki je v nas, bo strah prevladal. Maruša Kosem Todorovič, 4. a

47