Aškerčevi asi 2022-23

marginalizacija nacionalnih, verskih in jezikovnih manjšin, beguncev in priseljencev, nacionalizem, rasizem, mobing, ki ga lahko ljudje doživljajo na delovnem mestu itd. Pomembno je, da se oblik nestrpnosti zaznamo, jih prepoznamo in se zavemo škodljivosti ter jih poskušamo preprečiti in dati posamezniku moč, da se razvije in pokaže v vsej svoji celoti in miselnosti. Kitajski pregovor pravi: » Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj. « Zala Potočnik, 4. a Strpnost je vrednota, ki povezuje ljudi, ki imajo različne cilje, mnenja, prepričanja in jim omogoča sobivanje. Strpnost preprečuje psihično in fizično nasilje, brez nje postanemo agresivni. Odsotnost strpnosti vodi v ksenofobijo, ljudje, ki strpnosti ne premorejo, se ravnajo po predsodkih, na podlagi katerih si izdelajo stališča o drugih in vanje trdno verjamejo, čeprav so neutemeljeni. Menim, da so predsodki največji sovražnik strpnosti. Hisam Maksuti, 4. a

V 1. členu Deklaracije o načelih strpnosti iz leta 1995 je strpnost opredeljena kot:

»S poštovanje, sprejemanje in priznavanje bogate raznolikosti naših svetovnih kultur, naših oblik izražanja in načinov biti človek« .

Sprašujem se, od kod izvira nestrpnost, zakaj smo nestrpni do določenih ljudi, narodov, kultur. Zakaj ne moremo živeti v miru, brez nesporazumov in vojn.

Vso človeško zgodovino zaznamujejo spori med ljudmi. Vzroki zanje so lahko različni, lahko je zanje kriva zavist, ko denimo neki otrok dobi igračko, drugi pa ne, lahko pa spori izvirajo iz potegovanja za pomembne življenjske vire, kakršen je pitna voda. Spori lahko prerastejo v vojne, ki številnim ljudem prinašajo trpljenje, revščino in smrt ter škodujejo okolju – živalim in rastlinam. Večina nesporazumov nastane zaradi nezadovoljstva in zaradi stereotipov. Zaradi stereotipov so se v zgodovini dogajali tudi najhujši vojni zločini, z njimi je povezan tudi genocid nad Judi med drugo svetovno vojno, zločini, ki izvirajo iz stereotipov, pa se dogajajo tudi danes.

45