12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

Slika 6

Reakcija z dodajanjem kisa in sode bikarbone – opazujemo obarvanje.

Razlaga poskusa

V prvem delu poskusa smo poskrbeli za ravno pravo razmerje med koruznim škrobom in vodo. Molekule škroba so se stisnile in ujele v molekule vode. Nastala je viskozna snov, nenewtonska tekočina. V drugem delu poskusa uporabimo koruzni škrob in ekstrakt rdečega zelja. Pridobimo viskozno, nenewtonsko tekočino. Poskus s mo obogatili z dodatkom sode bikarbone in kisa. Na sliki 2 lahko opazimo značilno spremembo barve. Na mestu, kjer smo dodali kis , se je snov obarvala rdeče. Na mestu, kjer smo dodali sodo bikarbono , se je obarvala v zeleno. Skrivnost se skriva v tem, da se indikator iz ekstrakta rdečega zelja značilno obarva v omenjeni barvi zaradi prisotnosti antocianov. Ti so v vodi topni in se v zelo kislih vodnih raztopinah obarvajo rdeče, v nevtralnih vijoličasto in v zelo bazičn ih vodnih raztopinah zelenkasto. Ugotovimo, da je na levi strani soda bikarbona oz. baza in na desni kis oz. kislina (slika 2). Ko sta se združili snovi iz obeh brizg (kisline in baze), smo opazili nastajanje mehurčkov, kar je pokazatelj nastanka plina ogljikovega dioksida. Potekla je kemijska reakcija, nevtralizacija. To pomeni, da je poleg vode in ogljikovega dioksida nastala sol natrijev hidrogenkarbonat. Pri kemijski reakciji med kisom in sodo bikarbono sta poleg plina, ogljikovega dioksida, CO 2 nastali voda (H 2 O) ter sol natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO 3 ) (Vrtačnik idr., 2020). Na spodnji sliki 3 je prikazana reakcija nevtralizacije (Vrtačnik idr., 2020).

43