12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

8 ČAŠ

Hana Košir, Zala Topolovec in Iva Zorec Mentorica: Nevenka Petek OŠ Breg Ptuj

Povzetek Poskus prikazuje spremembo barv med različnimi kemijskimi snovmi. 8 čaš ali erlenmajeric je treba napolniti s kemikalijami, da nastane prikaz barv.

Posnetek poskusa https://youtu.be/kCkhDb1ii7Q

Teoretske osnove V kemijski reakciji je prisoten indikator fenolftalein, ki spremeni obarvanje. Kislina je snov, ki odda vodikov ion ali proton (H+). Baza pa snov, ki sprejem vodikov ion ali proton od kisline. Reakcije med kislino in bazo imenujemo nevtralizacija. Vodna raztopina kisline vsebuje oksonijeve ione, vodna raztopina baze oa hidroksidne ione. Pri nev tralizaciji poteče reakcija med oksonijevimi in hidroksidnimi ioni, pri tem nastanejo molekule vode (Slapničar ind ., 2021). Pri ločevanju kislin in baz uporabimo indikatorje. V našem primeru smo uporabili fenolftalein, ki se v bazni raztopini obarva in v kisli raztopini je brezbarven. Pri snovi KMnO 4 , ki je v 3. erlenmajerici, poteče redoks reakcija, spremeni se oksidacijsko stanje mangana. Vijolična barva raztopine kalijevega manganata(VII) (kalijevega permanganata) se spremeni. Kemijske reakcije, pri katerih pride do prehoda elektronov, so redoks reakcije. Oksidacija pomeni oddajanje elektronov, redukcija pa sprejemanje elektronov. Pri re doks reakcijah reducent odda elektrone oksidantu. Število elektronov, ki jih neka snov odda, je enako številu elektronov, ki jih druga sprejme. Redukcija in oksidacija potekata hkrati (eučbenik Kemija 2). V 4. erlenmajerici je kalijev tiocianat KSCN. Ko v anjo prelijemo tekočino, se zaradi reakcije tekočina obarva: Fe 2 (SO 4 ) 3 + 12KSCN ⇌ 2K 3 Fe(SCN) 6 + 3K 2 SO 4 . V naslednji bučki je kalijev heksacianoferat(II), K 4 (Fe(CN) 6 ), ki z NaOH postane modre barve (Atkins,1995). H 2 SO 4 (aq) + 2NaOH(aq) ⇌ Na 2 SO 4 (aq) + 2H 2 O(l)

195