12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

BARVNA ZABAVA

Nik Mezgec, Žan Štunf in Jakob Želodec Mentorica: Anja Kotar Osnovna šola Pivka

Povzetek Kemijske spremembe največkrat zaznamo pri spremembi barv. Poleg barv pa lahko kemijsko spremembo zaznamo še na dotik (eksotermna ali endotermna kemijska sprememba) ali pa kot mehurčke, kar je dokaz za nastanek plina. Z barvno zabavo prikazujemo nastanek ke mijske spremembe, kjer so poleg različnih barv nastali tudi trdni delci, ki jim pravimo oborine.

Posnetek poskusa https://www.youtube.com/watch?v=GwPytu1WvEI

Teoretske osnove Ionske reakcije največkrat potečejo v raztopini. Gre za reakcije, kjer pozitivno nabiti delci (kationi) in negativno nabiti delci (anioni) reagirajo med seboj (Zmazek idr., 2016). Tako lahko poteče reakcija, kjer nastane oborina. Obarjanje je kemijska reakcija, kjer iz vodnih raztopin dobimo trdnine. Oborina nastopi, ko je koncentracija spojine presegla njeno topnost (Obarjanje, 2023). Pri obarjanju med seboj reagirajo ioni ene raztopine z ioni druge raztopine. Spojine, ki so dobro topne v vodi in bodo tvorile oborine, vsebujejo enega od naslednjih:

a) anionov: NO 3 — , b) kationov: kationi I. skupine periodnega sistema, ali ion NH 4 + . — , CH 3 COO — ali ClO 3

Oborina je slabo topna in se izloči iz tekočine (Zmazek idr., 2016).

Primer enačbe kemijske reakcije je raztopina srebrovega nitrata z natrijevim kloridom, kjer je produkt reakcije srebrov klorid ter natrijev nitrat.

AgNO 3 (aq) + NaCl(aq) → AgCl(s) + NaNO 3 (aq)

Ag + (aq) + Cl — (aq) → AgCl(s)

Obarjanje se velikokrat uporablja za odstranjevanje kovinskih ionov iz raztopin, kot so srebrovi ioni, barijevi ioni, kalcijevi ioni … (Chemical precipitation, 2024).

18