12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

Postopek za sodobno pripravo mila (slika 4):

1. Na tehtnico položimo urno steklo, na njem zatehtamo 15 g NaOH. V enem merilnem valju odmerimo 70 mL maščobe (odpadnega jedilnega olja), v drugem 34 m L destilirane vode.

2. NaOH raztopimo v destilirani vodi, pazimo, da močne bazo dodajamo vodi in ne obratno, saj je reakcija eksotermna.

3. 70 mL odpadnega jedilnega olja segrejemo v čaši do 40 °C, raztopino NaOH pa v vodni kopeli ohladimo na 40 °C. Za merjenje temperature uporabljamo termometer.

4. Bazo vlijemo v maščobo in s stekleno palčko intenzivno mešamo približno 20 min ut, da dobimo gosto zmes.

5. Med mešanjem dodamo 6 kapljic eteričnega olja (npr. eterično olje sivke).

6. Gosto zmes vlijemo v modelček in jo pustimo zoreti vsaj tri tedne.

Slikovni prikaz poskusa Slika 1

Zbiralnik odpadnega jedilnega olja

Komunala Ribnica. (b. d.). Olje ni za v okolje. https://www.komunala-ribnica.si/olje-ni-za-v okolje/

Na sliki 1 je namenska zbiralna posoda, ki je potrošniku najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja. Postavljene so na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih. Na podeželju jedilna olja največkrat zlivajo v greznice ali neposredno v naravo (kompostniki). Jedilno olje predstavlja veliko obremenitev okolja, saj se počasi razkraja in hitro ponikne v podtalnico. Ena kapljica jedilnega olja onesnaži 1000 L vode, na p ovršju vode tvori tanko nepropustno plast, ki onemogoči kroženje kisika. Zbiralniki so rešitev za tovrstne okoljske težave.

156