11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

RAZPAD BELJAKOVIN Maša Rajh, Jan Erman in Tino Grabovac Mentorici: dr. Nataša Rizman Herga in Andreja Kolar, prof. O Š Ormož

Povzetek Beljakovine so kompleksne molekule, sestavljene iz aminokislin. Beljakovine sestavljajo 65– 95 % človeškega lasu. Poleg vode in beljakovin so v lasu še lipidi, pigment in sledi različnih elementov. Ko damo šop las v vodno raztopino natrijevega hidroksida in segrevamo, poteče bazična hidroliza beljakovin. Pri reakciji se sprošča amonjak, ki smo ga dokazali z rdečim lakmusovim papirjem, ki je pomodrel.

Posnetek poskusa Povezava do spletne strani objave poskusa na Youtubu: https://youtu.be/eVhFNjWS7OI

Teoretske osnove Dušikove spojine so spojine, ki vsebujejo dušik. V kontekstu beljakovin so dušikove spojine še posebej pomembne, saj je dušik ključna sestavina aminokislin. Beljakovine so edinstvene med makromolekulami, ker vsebujejo dušik v aminokislinskih ostankih, ki tvorijo njihovo strukturo. Proces, s katerim organizmi pridobivajo dušik iz okolja in ga vključujejo v aminokisline ter nato v beljakovine, se imenuje dušikovo ravnotežje in je ključen za rast in vzdrževanje celic (Ipavec idr., 2003). Beljakovine so kompleksne molekule, sestavljene iz aminokislin. So ena od osnovnih molekul, ki sestavljajo žive organizme in opravljajo različne funkcije v telesu. Beljakovine so ključne za strukturo, delovanje in regulacijo celic, tkiv ter organov. Prav tako sodelujejo pri prenosu signalov, prebavi, transportu snovi in številnih drugih bioloških procesih. Aminokisline so osnovne gradbene enote beljakovin. Obstaja 20 različnih aminokislin, od katerih jih je 9 esencialnih, kar pomeni, da jih naše telo ne more samo sintetizirati in jih moramo zaužiti s hrano. Aminokisline so povezane v verige, imenovane polipeptidi, da tvorijo beljakovinske molekule. Različne vrste beljakovin imajo različne zaporedje aminokislin, kar določa njihovo strukturo in funkcijo (Graunar idr., 2014). Beljakovine so ključne za življenje, saj so osnovne za številne biološke procese. Aminokisline so gradniki beljakovin, medtem ko dušikove spojine igrajo pomembno vlogo pri vzdrževanju strukture in funkcije teh molekul v živih organizmih (Vrtačnik idr., 2017). Anatomsko se las deli na steblo in korenino. V lasni korenini, ki je v koži na dnu lasnega korena in jo obkroža lasna ovojnica, se celice razmnožujejo, saj je tam dovolj kisika, hranljivih snovi in mineralnih soli, ki jih prenašajo kapilare. Lasno steblo je vidni del lasu nad površino kože. Sestavljeno je iz treh plasti. Notranja se imenuje sredica ali medula, srednja je skorja, zunanja pa vrhnjica ali kutikula. Sredica je sestavljena iz celic, ki še niso popolnoma poroženele, skorja pa iz poroženelih celic, ki predstavljajo kar 90 odstotkov teže lasu. Od tega sloja je odvisna njegova trdnost. V celicah skorje je pigment, ki daje lasem barvo. Evmelanin (črno rjava barva) in fevmelanin (rumeno rdeča barva). Od razmerja med tema pigmentoma je odvisna barva las.

26