11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

OD BIOLOŠKIH OSTANKOV DO NAKITA

Aiša Tomažič, Lara Vovk, Julija Ajdnik Mentorica: Izabel Jurman O Š Oskarja Kovačiča Škofije

Povzetek Kot je že splošno znano, predstavlja plastika pomembno okoljsko tveganje, saj povzroča škodo naravi, živim organizmom in potencialno ogroža človekovo zdravje. V odločitvi za izdelavo okolju prijazne bioplast ike smo se osredotočile na material, ki izhaja iz obnovljivih virov, kot so rastlinski materiali. Takšni biorazgradljii polimeri imajo potencialno manjši ekološki odtis v primerjavi z običajno plastiko. Izvedli smo dva ločena poskusa za ustvarjanje bioplastike. Prvi poskus je vključeval uporabo olupkov banan, medtem ko smo se pri drugem poskusu osredotočil i na uporabo škroba. Uspelo nam je izdelati tudi nakit iz bioplastike. S poskusom želimo spodbuditi k uvajanju trajnostnih alternativ konvencionalnim pla stičnim materialom. Teoretske osnove Svetovna letna proizvodnja banan znaša približno 102 milijon a ton svežega sadja. Približno 35 % teže celotnega sadja predstavlja bananin olupek, posledično se letno proizvede 26 milijonov ton bananinih olupkov, ki predstavljajo potencialen material za proizvodnjo biorazgradljivih polimerov zaradi vsebnosti škroba. V 100 g bananinih olupk ov je 18,50 g ogljikovih hidratov, 2,11 g maščob, 0,3 g beljakovin, 1,60 mg železa, 715 mg kalcija, 117 mg fosforja, 0,12 mg vitaminov B. Manj zreli olupki vsebujejo višjo raven škroba, s staranjem olupkov pa se viša raven glukoze (Karne idr., 2023). Škrob in celuloza sta polisaharida iz glukoze kot monosaharidne enote. Splošna formula škroba in celuloze je (C 6 H 10 O 5 ) n , kjer n predstavlja število enot glukoze ( slika 1). Glukozne enote se v škrobu in celulozi povezujejo različno (Vrtačnik idr., 2015). Škro b je polisaharid rastlinskega izvora, zgrajen iz v vodi topne amiloze (20 – 25 %) in v vodi netopnega amilopektina (75 – 80 %). Amiloza je nerazvejan polisaharid, kjer so verige spiralno zvite in je sestavljen iz D- glukoznih enot, povezanih z α -1,4-glikozidnimi vezmi. Amilopektin ima razvejano verigo in vsebuje α - 1,4 in α -1,6- glikozidne vezi. V zgradbi škroba se izmenjujejo kristalinična in amorfna področja (Vrtačnik idr., 2015). Posnetek poskusa https://youtu.be/p2b1YOhpplA?si=8ZLFH_lvai-e2CUW

177