10 Z reakcijami v mavrični svet kemije 2022

ČAROBNI BELJAK

Krištof Selan Mentorica: Marija Premrl OŠ Brezovica pri Ljubljani

Povzetek

Beljakovine so prisotne v vseh celicah, v katerih opravljajo različne funkcije , in igrajo pomembn o vlogo v našem življenju, saj so vsi življenjski procesi odvisni od njih. Spreminjanje beljakovin pod vplivom segrevanja je v našem vsakdanjem življenju lahko nevarno, velikokrat pa zaželeno. Naše telo lahko uporabi beljakovine tudi kot vir energije. Pri tem poskusu smo želel i raziskati, k ateri dejavniki vplivajo na koagulacijo beljakovin jajčnega beljaka. Na domačem vrtu sm o dokazali, da na koagulacijo beljakovin vpliva visoka temperatura. Ker na koagulacijo beljakovin vplivajo tudi drugi dejavniki, smo drugi del poskusa izvedli v šolskem laboratoriju. Dokazali smo , da beljakovine v jajcu lahko koagulirajo tudi, če jim dodamo alkohol, kislino ali bazo.

Posnetek poskusa https://youtu.be/PVBNZWjVRa4

Teoretske osnove Gorenje je kemijska sprememba, pri kateri nastanejo nove snovi. Pri tem se sprosti tudi veliko energije v obliki toplote in svetlobe. Toplota nam omogoča pečenje ali kuhanje in se širi po snovi od višje temperature proti nižji temperaturi. Kovinska ponev dobro prevaja toploto, zato smo jo uporabili za peko jajčnega beljaka. Osnovni gradniki beljakovin so aminokisline. Če se več molekul aminokislin poveže med seboj, nastane peptidna vez. Beljakovine se med seboj razlikujejo v številu, vrsti in zaporedju vezanih aminokislin. Zaporedje aminokislin v delu molekule beljakovine dol oča primarno zgradbo beljakovin. Posamezne verige aminokislin se organizirajo v ponavljajoče se vzorce, ki predstavljajo sekundarno zgradbo beljakovin. Glede na zgradbo delimo beljakovine na enostavne beljakovine (albumini v jajcu, mleku in krvi, globulini v jajcu, mleku, krvi, kolagen in karetin v koži) , ki so sestavljeni le iz aminokislin, in na sestavljene beljakovine ( kazein v mleku, nukleoproteidi v celičnih jedrih) , ki imajo v molekuli beljakovinski in nebeljakovinski del. Glede na obliko molekul pa jih v grobem razdelimo na dve veliki skupini: nitaste beljakovine, ki predstavljajo vezivni in strukturni material predvsem živalskih celic in tkiv , in kroglaste beljakovine, ki jih najdemo v telesnih in celičnih tekočinah. Funkcija beljakovinske makromolek ule ni odvisna samo od vrstnega reda in števila aminokislin v njej, ampak tudi od prostorske oblike beljakovinske molekule. Beljakovine lahko opravljajo svojo biološko funkcijo takrat, ko je njihova struktura v vseh pogledih pravilna. Beljakovine so občutljive na različne vplive. Koagulacija beljakovine je posledica spremembe njene strukture, ki jo lahko povzroči več dejavnikov. Tako iz brezbarvne tekočine nastane bela trdna snov. Pravimo, da beljakovina zakrkne ali koagulira. Beljakovine niso odporne proti segrevanju. Ko se beljakovina pri segrevanju spremeni, rečemo, da koagulira ali zakrkne. To

7