09 Z reakcijami v mavrični svet kemije november 2021

KISLI DEŽ

Julija Vrečar, Manca Končar Mohar Mentorica: Simona Hribar Kojc, Dominika Slokar De Lorenzi OŠ Sostro

Povzetek Za ta poskus smo se odločili z vidika ekologije, saj je na svetu veliko preveč tovarn, iz katerih izhajajo snovi, plini, ki povzročajo kisel dež. Enak o velja tudi za transportna sredstva (tovorni in potniški promet, ladijski in letalski promet). Spodbudil na s je tudi izbruh vulkana v Španiji na otoku La Palma, saj med procesom izbruha vulkana iz njega enako izhajajo snovi, ki pripomorejo k nastanku kisl ega dežja. S tem poskusom bi radi pokazali, kako in na kakšen način kisli dež vpliva na rastline v naravi. Pri poskusu bomo uporabili cvetove različnih rastlin ter različne indikatorje, da bodo rezultati čim bolj nazorni.

Posnetek poskusa https://youtu.be/04m-m6u3p-4

Teoretske osnove

Zakaj je dež lahko kisel? Pri zgorevanju fosilnih goriv (predvsem premoga in nafte) nastanejo plini, ki reagirajo z vodo v ozračju in se vrnejo na površje v obliki padavin, katerih pH je manjši od 7, torej so kisle. Kislost padavin povzročajo tudi plini, ki nastajajo v avtomobilskem motorju. Človek tako naravi povzroča veliko škode, saj kisli dež uničuje rastline, razjeda kamnine, v jezerih pa lahko ogrozi življenje živali in rastlin. V nadaljevanju bomo predstavili, kateri strupeni plini povzročajo nastanek kislega dežja . Fosilna goriva se pri zgorevanju pretvorijo v strupen plin žveplov dioksid SO 2 . V avtomobilskem motorju iz dušika in kisika nastajajo različni strupeni plini dušikovi oksidi (npr. NO, NO 2 ). Podobno se tudi drugi elementi pri močnem segrevanju oziroma gorenju spajajo s kisikom. Spojinam, v katerih je določen element vezan s kisikom, pravimo oksidi . Pogosto nastanejo z neposredno reakcijo med elementom in kisik om. Tako železo rjavi v vlažnem zraku, aluminij se na zraku prevleče s plastjo aluminijevega oksida, medtem ko se beli fosfor sam od sebe vžge in nastane oksid fosforja. Glede na lego elementov v periodnem sistemu poznamo kovinske in nekovinske okside. Kovinski oksidi so ionsko zgrajene spojine, nekovinski oksidi pa se povezujejo v molekule (kovalentne spojine). Oglejmo si nekaj primerov nastanka nekaterih kovinskih in nekovinskih oksidov.

1. Nastanek kovinskih oksidov

→

2Mg(s) + O 2 (g) 4Li(s) + O 2 (g) 4Al(s) + 3O 2 (g)

2MgO(s)

→

2Li

2 O(s)

→ 2Al

2 O 3 (s)

78