09 Z reakcijami v mavrični svet kemije november 2021

V rastlinah večinoma ni prosta – povezana je z ligninom in tvori les. Nekoliko čistejša je v vlaknih lana, jute in konoplje, najčistejša pa v bombažu, ki je 98 -odstotna celuloza (Dorer, 1971). Čista celuloza je bela snov, netopna v večini topil. Najboljše topilo zanjo je bakrov amin – Schweizerjev reagent. Tega je leta 1857 pripravil švicarski kemik Matthias Schweizer. Reagent je temno moder kompleks, v katerem je baker(II) kovalentno vezan na 4 molekule amonijaka (slika 2). Stabilen je v vodni raztopini, na suhem zraku pa hitro izgubi amonijak in se pretvori v bakrov(II) hidroksid.

Slika 2 : Model Schweizerjevega reagenta v vodni raztopini (Tetraamminediaquacopper(II) cation, b. d.)

Z uporabo Schweizerjevega reagenta lahko celulozo ekstrah iramo iz lesne kaše, bombažnih vlaken, papirja in drugih virov celuloze. Celulozo lahko v raztopini kislin ponovno oborimo. Reakcija služi za proizvodnjo umetnih vlaken iz celuloze, kot so rejon, viskoza, modal in liocel (Reattivo di Schweizer, b. d.).

P otrebščine

Kemikalije:

Inventar:

1 M raztopina žveplove kisline (H 2 SO 4 )

3 čaše (250 mL)

•

•

žlička

•

3 steklene palčke

•

2 merilna valja (100 mL)

•

tehtnica

•

bazični

bakrov

karbonat

•

injekcijska brizga (20 mL)

•

(CuCO 3 ∙ Cu(OH) 2 )

igla za brizgo (0,80 x 50 mm)

•

čaše (700 mL)

•

čaše (1000 mL)

•

•

lij

•

25-odstotna raztopina amonijaka NH 3

•

filter papir

•

21