09 Z reakcijami v mavrični svet kemije november 2021

BAKROVA SVILA

Vid Kraljič, Katja Čolič Aš Mentorica: Darja Gašperšič Osnovna šola Šmarjeta

Povzetek Poskus prikazuje sintezo umetne svile iz celuloze, ki jo najprej raztopimo v Schweizerjevem reagentu, v katerem razpade na manjše molekule, te pa se v kislini ponovno povežejo v linearen polimer, ki je sprva modre barve, ker se v verigo vrine baker. Kislina baker raztopi, zato se nit počasi razbarva, bakrovi ioni pa raztopino obarvajo zeleno modro.

Posnetek poskusa https://www.youtube.com/watch?v=B2HLZe-azXU

Teoretske osnove Človek od nekdaj uporablja materiale iz naravnih polimerov. V bombažu in lesu najdemo celulozo, kavčuk je polimer izoprena, pajčevina, volna in svila pa so iz proteinov. Iz kokona, ki ga sviloprejka prede 3 dni, pridobijo 1,5 km dolgo svileno nit. Prizadevanja, da bi svilo pridobili umetno, so pripeljala do iznajdbe rejona. Leta 1884 je francoski kemik Hilaire de Charbonnet patentiral umetno svilo na osnovi celuloze, znano kot tkanino Chardonnay. Zaradi vnetljivosti so postopek umaknili in leta 1894 pod imenom viskozni rejon patentirali novo metodo izdelave (Zgodovina Tkanin in različnih vlaken, b. d.). Rejon (rayon) je proizveden iz naravnih polimerov – celuloze, zato velja za polsintetično vlakno, ki ima vse lastnosti naravnih vlaken. Daje občutek lanu, bombaža, svile ali volne. Mogoče ga je enostavno barvati s široko paleto barvil. Tkanine iz rejona so hladne, gladke, mehke, vpojne in udobne (Razlika med bombažem in rajonom, b. d.). Celuloza je naravni polimer iz več kot 3000 glukoznih enot z linearno molekularno sestavo. Molekule cel uloze so povezane z vodikovimi vezmi (slika 1). Je najbolj razširjen organski polimer na svetu, v njej naj bi bilo vezanega več kot polovica vsega ogljika na Zemlji (Tišler, 1991).

Slika 1: Vodikove vezi celulozi dajejo veliko trdnost (Polisaharid celuloza, b. d.) .

20