09 Z reakcijami v mavrični svet kemije november 2021

Tekočino na dnu valja prelijemo v drugo čašo in vanj nakapamo 6 m L indikatorja rdečega zelja (slika 4) .

Slika 4 : Dokaz nastanka vode

Razlaga poskusa Pri reakciji imamo le en reaktant, vodikov peroksid, ki vstopa v kemijsko reakcijo. Encim v krompirju je katalizator, ki pospeši reakcijo in zato vodikov peroksid razpade na kisik in vodo. Kisik dokažemo tako, da tleča trska zagori, saj je za gorenje potreben kisik. Nastanek vode dokažemo tako, da indikator rdečega zelja dodamo v tekočino, ki ostane pri razpadu vodikovega peroksida, in barvo primerjamo z barvo vode, v katero smo že prej dodali indikator rdečega zelja. Ker se je barva približala barvi vode in indikatorja, lahko sklepamo, da je nastala določena količina vode.

Pri reakciji se merilni valj segreje, zato sklepamo, da je reakcija eksotermna. Za še bolj jasen dokaz bi morali uporabiti metodo merjenja temperature skozi celoten čas kemijske reakcije.

Viri

Gabrič, A. (2003): Kemija danes 2, učbenik za 9. razred OŠ. Ljubljana: DZS. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M. (2005), Wiss iak Grm, K.: Moja prva kemija 2, kemija za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba Modrijan. Smrdu, A. (2012). Od atoma do molekule, učbenik za 9. razred OŠ. Ljubljana: Založba Jutro, d. o. o.

Slike Slika 1: Krompirjev ekstrakt Slika 2: Vodikov peroksid in krompir Slika 3: Dokaz kisika Slika 4: Dokaz nastanka vode

103