07 Z reakcijami v mavrični svet kemije 2019

3. Potek eksperimenta Pred izvedbo serije poskusov pripravimo tri stojala (posebej narejena iz odpadnega kartona) in vanje postavimo stekleničke z reagenti; vsaka steklenička je s slamico povezana z odpadno plastenko, ki je napolnjena z reagentom. 3.1 Prvi sklop »Od vodne raztopine modre galice do barvilnih spojin« 3.1.1 Simulacija nastanka Posnjakita (slika 5): V prvo stekleničko , ki vsebuje 100 mL NaHCO 3 (aq), iz plastenke pretočimo 20 mL CuSO 4 · 5H 2 O(aq). Opazimo nastajanje mlečno modre suspenzije in izhajanje plina CO 2 . Drobni kristalčki slabo topne soli, so najprej razpršeni po celotni raztopini. Čez nekaj časa se usedejo na dno kot turkizno- modra oborina, ki jo s filtriranjem ločimo iz raztopine. Pridobljena snov je po strukturi podobna mineralu posnjakitu in je uporabna kot pigmentno barvilo. 3.1.2 Simulacija nastanka jedkala za tkanine (slika 5): V drugo stekleničko , ki vsebuje 100 mL vodne raztopine vitamina C, iz plastenke pretočimo 20 mL CuSO 4 · 5 H 2 O(aq). Opazimo nastanek zeleno-modre raztopine, ki je uporabna kot jedkalo v postopku barvanja tkanin. Če v raztopini namakamo kos bombažnega traku, dobi trak zeleno modre tone (slika 4).

Slika 4: Jedkalo za barvanje tkanin s Cu 2+

3.1.3 Simulacija nastanka rdeče -rjavega pigmenta bakrovega(I) oksida (slika 5): V tretjo stekleničko , ki vsebuje 100 mL vodne raztopine natrijevega askorbata, iz plastenke pretočimo 20 mL CuSO 4 · 5 H 2 O(aq). Opazimo nastajanje suspenzije, ki spreminja barvo od rjave do rumeno oranžne. Nastajajo Cu 2 O delci, ki se po določenem času pojavijo kot usedlina na dno stekleničke. S filtriranjem dobimo rumeno - oranžen prah, uporaben za pigmentno barvilno spojino. V četrto stekleničk o , ki vsebuje 100 mL CuSO 4 · 5 H 2 O(aq), iz plastenke pretočimo 20 mL vodne raztopine natrijevega askorbata. Opazimo nastajanje suspenzije, ki spreminja barvo iz rjave v zeleno. Tudi tokrat nastajajo Cu 2 O delci, ki se po določenem času pojavijo kot usedlina na dnu stekleničke. S filtriranjem dobimo droben rjavo - rdeč prah, ki je kot aditiv uporaben za premaze ladij proti obraščanju v vodnem okolju (How to make copper(I) oxide, b.d., The chemistry of copper, b.d).

Slika 5: Od vodne raztopine modre galice do barvilnih spojin

84