07 Z reakcijami v mavrični svet kemije 2019

KRESNIČKE

Maja Bokša, Ema Šoštarič in Ana Štibler Mentor: Nejc Podplatnik Osnovna šola Ormož

Povzetek

S poskusom smo želel i prikazati naravna svetleča bitja – kresničke. To bi nam moralo uspeti s pomočjo dveh kemikalij : kalijevega dikromata in amonijaka. Segret kalijev dikromat pri sipanju v večjo posodo katalizira reakcijo oksidacije amonijaka.

Posnetek poskusa

Povezava do spletne strani objave poskusa na Youtubu: https://www.youtube.com/watch?v=ddnA7j8tzm8

Teoretske osnove

Oksidacija je reakcija, pri kateri snovi oddajajo elektrone, pri tem se zviša oksidacijsko število snovi, ki jo oksidant oksidira. Snov, ki drugo oksidira, sama pa sprejema elektrone, imenujemo oksidant. Snov, ki jo oksidant oksidira, pa imenujemo reducent. Reducent torej oddaja elektrone. Reakcije oksidacije in redukcije so vedno povezane. Gre namreč za prehod oziroma drugačno razporeditev elektronov bodisi s prekinitvijo vezi med atomi bodisi med molekulami. Oksidant je snov, ki sprejema elektrone. Reducent je snov, ki oddaja elektrone (Duden leksikon, 2004; Glažar idr., 2009; Graunar idr., 2016; Lazarini in Brenčič, 1989). Za potek nekaterih reakcij je pomemben tudi katalizator. To je snov, ki pospeši hitrost kemijske reakcije, sam pa se pri reakciji ne spremeni. Reakcije, ki potekajo ob katalizatorju imajo tako ma njšo aktivacijsko energijo in so zato hitrejše ali burn ej še (Graunar idr. , 2016; Ryan, 2000; Wissiak Grm in Devetak, 2013).

Potrebščine

Kemikalije:

Inventar:

−

kalijev dikromat K 2 Cr 2 O 7

−

čaša (100 mL)

−

amonijak NH 3

−

erlenmajerica (v poskusu smo uporabile večjo posodo)

−

žarilna žlička

−

gorilnik

Opis del

V merilnem valju smo odmerili 30 mL amonijaka in ga prelili v večjo posodo. V posodi smo ga dobro premešal i , da bi oksidiral. Na žarilni žlički smo segreval i kalijev dikromat do žarenja in ga presipale k amonijaku. Med padanjem bi moral kalijev dikromat katalizirati oksidacijo amonijaka, ki hlapi, da bi

55