06 Mehurcki 2018

Razlaga poskusa Predstavljen poskus je zasnovan na podlagi naravoslovnih pojmov: ionske reakcije (slabo topne oborine; slabo disocirane molekule (H₂O, CO₂, ipd.)); vrste kemijskih reakcij (obarjalne reakcije); kisline, baze in soli (indikatorji, pH-lestvica, reakcije karbonatov s kislinami, nevtralizacija, nasičena raztopina soli). Ločevanje jedilne sode od pralne sode z grenko soljo Z grenko soljo reagira le pralna soda. Magnezijevi ioni se povežejo s karbonatnimi ioni in tvorijo slabo topno sol magnezijev sulfat, ki se kot bela oborina izloči iz tekočine. Natrijevi in sulfatni ioni ostanejo v raztopini v ionski obliki. MgSO₄(aq) + Na₂CO₃(aq) → MgCO₃(s) + Na₂SO₄(aq) Mg 2+ (aq) + CO ₃ 2- (aq) → MgCO ₃ (s) Namakanje solate, onesnažene z bordojsko brozgo, v vodni raztopini jedilne sode Med raztopinama natrijevega hidrogenkarbonata in bakrovega sulfata poteče burna izmenjava ionov. Bakrovi ioni se povežejo s hidrogenkarbonatnimi ioni in tvorijo slabo topno sol bakrov(II) karbonat × bakrov(II) hidroksid, ki se kot modra oborina izloči iz tekočine; slabo disocirane molekule plina CO₂ pa zapustijo raztopino. Natrijevi in sulfatni ioni ostanejo v raztopini v ionski obliki. 2CuSO₄(aq) + 4NaHCO₃(aq) CuCO₃ × Cu(OH)₂(s) + 2Na₂SO₄(aq) + 3CO₂(g) + H₂O(l) 2Cu 2+ (aq) + 4HCO ₃ - (aq) CuCO ₃ × Cu(OH) ₃ (s) + 3CO ₂ (g) + H ₂ O(l) Pranje oblačil, umazanih z bordojsko brozgo, v tekoči pralni sodi Med raztopinama natrijevega karbonata in bakrovega sulfata pride do izmenjave ionov. Bakrovi ioni se povežejo s karbonatnimi ioni in tvorijo z vodo slabo topno sol bakrov(II) karbonat × bakrov(II) hidroksid, ki se kot modra oborina izloči iz tekočine; slabo disocirane molekule plina CO₂ pa zapustijo raztopino. Natrijevi in sulfatni ioni ostanejov raztopini v ionski obliki. 2CuSO₄(aq) + 2Na₂CO₃(aq) + H₂O(l) → CuCO₃ × Cu(OH)₂(s) + 2Na₂SO₄(aq) + CO₂(g) 2Cu 2+ (aq) + 2CO₃ 2- (aq) + H₂O(l) → CuCO₃ × Cu(OH)₂(s) +CO₂(g) Vpliv kisa za vlaganje na pralni učinek jedilne in pralne sode V vseh štirih kozarcih potečejo reakcije nevtralizacije, ki jih zaradi nastajanja plina ogljikovega dioksida CO₂ spremlja šumenje. V prvem in četrtem kozarcu zaznamo spremembo barve vodne raztopine barvila rdečega zelja iz rdeče (kislo) v vijolično (nevtralno), ker se zaradi reakcije nevtralizacije spremeni pH okolje; vsakemu pH okolju pa ustreza točno določena barva barvila. V drugem in tretjem kozarci zaradi modre barve raztopine (vpliv bakrovih ionov v ionizirani obliki) barvnih sprememb indikatorja ne zaznamo.

V 1. in 3. kozarcu:

Na₂ CO₃ (aq) + 2 CH₃COO H (aq)

→

2NaCH₃COO(aq) + CO₂(g) + H₂O (l)

H₂CO₃(aq) → H₂O(l) + CO₂(g) Potek reakcije karbonatnega iona po stopnjah: ( 1.) H + (aq) + CO₃ 2– (aq) → HCO₃ – (aq) 2.) H + (aq) + HCO₃ – (aq) → H₂CO₃(aq); 3.) H₂CO₃(aq) → H₂O(l) + CO₂(g))

89