06 Mehurcki 2018

KRVAVEČA SRCA Maj Padaršič, Nejc Lumpert in Luka Grešak Mentorica: Darja Gašperšič Osnovna šola Brusnice

Povzetek Pri poskusu Krvaveča srca poteče ionska reakcija, pri kateri se spremeni barve in nastane oborina. V prvem delu poskusa, ko opazujemo »navadno« srce, poteče reakcija med Fe 3+ ioni in SCN- ioni, pri čemer nastane kompleksna spojina rdeče barve, ki se počasi razširja od srca iz železne žice in je videti, kot da srce krvavi. V drugem delu, ko »krvavi modrokrvno kraljevsko srce«, pa Fe 3+ ioni reagirajo s [Fe(CN)₆] 4- in tvorijo modro oborino, ki se sprošča iz srca in dviguje proti vrhu čaše. Modra oborina je prusko modrilo, ki je zelo uporabna spojina v medicini. Reakcijo lahko opazujemo tako v vodni raztopini v čaši kot tudi na papirju. Produkte po poskusu zberemo v posebnem kozarcu, ki ga ob koncu šolskega leta oddamo reciklažnemu centru. Posnetek poskusa https://www.youtube.com/watch?v=IGhOuRbKR84 Teoretske osnove Ko pomešamo raztopine elektrolitov, lahko pride do reakcij med ioni. Takšnim reakcijam, ki so običajno zelo hitre, pravimo ionske reakcije. Potečejo, če nastane slabo topna snov, ki se izloči iz sistema (oborina), ali pa slabo disociirana snov (npr. voda, šibka kislina ali baza, plin). Podatke o topnosti najdemo v raznih preglednicah. Dobro topne so mnoge soli alkalijskih kovin, nitrati, acetati in amonijeve soli. Slabo topni pa so mnogi sulfati, karbonati, fosfati in spojine težkih kovin. Železo s klorovodikovo kislino reagira tako, da nastaja plinast vodik, železo pa oksidira do Fe 2+ (FeCl₂). Vodikov peroksid, ki je močan oksidant, Fe 2+ oksidira do Fe 3+ . Ioni Fe 3+ in tiocianatni ioni tvorijo kompleksno spojino krvavordeče barve. S heksacianoferatnimi ioni [Fe(CN)₆] 4- pa tvorijo temnomodro oborino – prusko ali berlinsko modro (železov heksacianoferat).

FeCl₃ + 3KSCN → Fe(SCN)₃ + 3KCl 4FeCl₃ + 3K₄[Fe(CN)₆ ] → Fe₄[Fe(CN)₆]₃ + 12KCl

Prusko (berlinsko) modrilo se uporablja za barvanje histoloških preparatov v medicini, pa tudi za dokaz hemosiderina v krvi in kot antidot pri zastrupitvi s talijem. Hemosiderin se pogosto tvori pri krvavitvah. Ko kri zapusti žilo, eritrociti propadejo in hemoglobin se sprosti v medcelični prostor. Makrofagi ga razgradijo, pri tem pa nastaneta hemosidrin in biliverdin. Hemosiderin se lahko nalaga v jetrih, pljučih, žolču, ledvicah, limfnih vozlih in kostnem mozgu. To kopičenje je lahko posledica hemolize (prekomernega uničenja eritrocitov), hiperferemije (prevelike absorpcije železa) ali hipoferemije (zmanjšane izrabe železa), ki pogosto vodi v anemijo.

32