06 Mehurcki 2018

Opis dela V presesalno bučo damo žličko citronske kisline in žličko natrijevega hidrogenkarbonata. Pokrijemo jo z zmaškom z luknjo, vanjo namestimo lij ločnik, v katerega nalijemo 75 mL vode. Cev iz buče namestimo v čašo z baritovico, odpremo ventil na liju ločniku in počakamo, da baritovica pomotni. V čašo z baritovico nato po kapljicah dodajamo razredčeno klorovodikovo kislino toliko časa, da se oborina raztopi. 5 mL raztopine nato prelijemo v epruveto. Dodamo enako količino raztopine bakrovega nitrata in toliko kapljic raztopine natrijevega hidroksida, da se pojavi modra oborina. Nato spet po kapljicah dodajamo klorovodikovo kislino, da se oborina raztopi. Dodamo 5 mL raztopine natrijevega jodida, da se pojavi rjava oborina. To prefiltriramo z aktivnim ogljem. Če je treba, filtriramo večkrat, da odstranimo čim več barve. Prefiltrirano raztopino damo v epruveto in dodamo raztopino natrijevega karbonata. Dodamo še raztopino natrijevega hidroksida, da se pojavi oborina. Fotografija poskusa

Slika 1: Nastanek bakrovega karbonata

Razlaga poskusa Ko v baritovico uvajamo ogljikov dioksid, se v obliki bele oborine izloči barijev karbonat. Ogljikovega dioksida ne smemo uvajati predolgo, sicer se karbonat v vodi raztopi, ker nastane hidrogenkarbonat. Ba(OH)₂(aq) + CO₂(aq) → BaCO₃(s) + H₂O(l) Karbonati so v kislinah topni, zato se po dodatku klorovodikove kisline oborina raztopi. BaCO₃(s) + HCl(aq) → BaCl₂(aq) + CO₂(g) + H₂O(l) Ko dodamo bakrov nitrat, dobimo svetlomodro raztopino:

BaCl₂(aq) + Cu(NO₃)₂(aq) → Ba(NO₃)₂(aq) + CuCl₂(aq) Po dodatku raztopine natrijevega hidroksida pa se izloči temno modra oborina, verjetno je nastal bakrov hidroksid: CuCl₂(aq) + NaOH(aq) → Cu(OH)₂(s) + 2NaCl(aq) Raztopino ponovno nakisamo, da se oborina raztopi. Zdaj imamo v raztopini ione Ba 2+ , Cu 2+ , Na + in Cl - . Ko dodamo natrijev jodid, dobimo rjavo oborino, ker poteče reakcija: Cu 2+ + 2I - → CuI₂(s) Ko oborino odfiltriramo v raztopini, ki je kisla, ostanejo ioni Ba 2+ , Na + in NO₃ - . Ob dodatku raztopine natrijevega karbonata začne nastajati barijev karbonat. Ker pa je raztopina kisla, se raztopi, zato opazimo mehurčke ogljikovega dioksida, ki izhaja iz epruvete. Z dodatkom natrijevega hidroksida raztopino nevtraliziramo. Za kratek čas opazimo belo oborino BaCO₃, nato pa še modro. Ta se pojavi, ker z natrijevim jodidom nismo odstranili vseh Cu 2+ ionov, njihov ostanek pa reagira s CO₃ 2- in tvori svetlomodro oborino CuCO₃, verjetno pa nastaja tudi Cu(OH)₂, ki je nekoliko intenzivnejše modre barve. Viri Avsec, H., Čuk, M., Dremelj. M., Dular, M., Gorenc, B., Gorenc, D. idr. (1992). Reakcije in identifikacija ionov. Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Falatov, V. (1996). Modra oborina. V M. Turk Škraba (ur.), Dotik, barva, vonj, zvok, svetloba (str. 26). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

24