04 Mehurcki 2016

2. Uporaba indikatorjev V erlenmajerico damo žlico citronske kisline, v bučko pa žlico sode bikarbone. Opazujemo obarvanost raztopin. Nato v balon s pomočjo lija vsujemo žlico citronske kisline in balon postavimo na ustje bučke. V drugi balon s pomočjo lija vsujemo žlico sode bikarbone in balon nataknemo na ustje erlenmajerice. Istočasno stresemo vsebino obeh balonov v bučko in erlenmajerico. 3. Dokaz plina Balona previdno snamemo z ustja bučke oziroma erlenmajerice in nastali plin spustimo v čašo. V drugi čaši prižgemo svečko, nanjo prelijemo nastali plin iz čaše. Fotografije poskusa

Opažanja in razlaga poskusa Uporabil smo dva naravna indikatorja, in sicer barvilo rdečega zelja in kurkumo. Indikatorja sta spremenila barvo ob dodatku kisline oziroma baze. Barvila rdečega zelja so kislo vodno raztopino citronske kisline obarvala rdečkasto (pH nastale raztopine je približno 4). Živo rumena vodna raztopina kurkume je ob dodatku baze (sode bikarbone) potemnela. Ko smo v kislo raztopino dodali bazo (sodo bikarbono) oziroma v bazično raztopino kislino (citronsko kislino), je potekla kemijska reakcija nevtralizacije. Barva vodnih raztopin se je spremenila, kar je dokaz spremembe pH-vrednosti. V vodni raztopini sta nastala sol in voda. Prav tako pa je ob reakciji nevtralizacije kot produkt nastal tudi plin ogljikov dioksid, ki smo ga ujeli v balon in ima večjo gostoto kot zrak. Njegova gostota je 1,9 g/mL, gostota zraka je 1,3 g/mL. Ogljikov dioksid smo iz čaše prelili nad svečo, ki je ugasnila. Ogljikov dioksid je izpodrinil zrak,

60