04 Mehurcki 2016

jezera, opazimo nastajanje mehurčkov plina. »Kisel dež« je reagiral s sodo bikarbono, z lupinami školjk in s polžjimi hišicami. 2.1.3 V prvi cevi, ki predstavlja prodnato-peščeno dno jezera mehurčkov, plina ne opazimo. 2.2 Dokaz plina ogljikovega dioksida z gorečo trsko

2.2.1 Gorečo trsko približamo ustju druge cevi, ki predstavlja apnenčasto dno jezera. Trska ugasne, kar je dokaz, da pri reakciji nastaja plin ogljikov dioksid. 2.3 Nevtralizacija kislega dežja 2.3.1 Opazujemo barvo simulirane »jezerske vode«, ki se je nabrala v čaši pod vsako cevjo. 2.3.2 Opazimo, da je univerzalni indikator v vodi, ki je pronicala skozi drugo cev, ki simulira »apnenčasto dno

slika 6

jezera«, spremenil barvo iz rdeče v modro-zeleno. Če to barvno spremembo primerjamo s sliko pH-lestvice univerzalnega indikatorja, ugotovimo, da je ta precej višja od tiste v »kislem dežju« (približno pH 7). 2.3.3 V vodi, ki je pronicala skozi simulirano »peščeno-prodnato dno jezera« v prvi cevi, je indikator spremenil barvo le iz rdeče v oranžno. Če to barvno spremembo primerjamo s sliko pH-lestvice univerzalnega indikatorja, ugotovimo, da se je pH-vrednost spremenila le za eno enoto (na pH 4), voda je še vedno kisla. 2.4 Nastanek puferske raztopine

2.4.1 Ko »Jezerski vodi«, ki se je nabrala v čaši pod cevjo s simuliranim apnenčastim dnom, dodamo še nekaj kapalk (3 do 4) »kislega dežja«, presenečeno ugotovimo, da se barva indikatorja in pH-vrednost jezerske vode skoraj ne spremenita. Pri reakciji kislega dežja s karbonati namreč v raztopini nastajajo tudi hidrogenkarbonatni ioni, ki uravnavajo kislost oz. bazičnost raztopin in jih strokovno imenujemo pufri. Če k raztopini pufra dodamo majhno

slika 7

količino baze ali kisline, se pH-vrednost raztopine skoraj ne spremeni.

Razlaga poskusa Predstavljen poskus je zasnovan na podlagi naravoslovnih pojmov: kisline, baze in soli; indikatorji; nevtralizacija karbonatov s kislino; puferska raztopina. Kemijsko reakcijo med kislino in bazo imenujemo nevtralizacija. *Ko »kisli dež« reagira s kalcijevim karbonatom, CaCO 3 iz lupin školjk, v raztopini nastajajo tudi hidrogenkarbonatni ioni HCO 3- , ki povzročijo znižanje koncentracije vodikovih ionov v »kislem dežju« in posledično zvišanje pH-vrednosti raztopine, kar zaznamo v »jezerski vodi«, ki se je nabrala pod drugo cevjo, kot barvno spremembo univerzalnega indikatorja iz rdeče v zeleno. H + (aq) + CaCO 3 (s) → HCO 3 – (aq) + Ca 2+ (aq) Nastanek hidrogenkarbonatnega iona ustvari naravni puferski sistem, v katerem se »jezerska voda« v čaši pod drugo cevjo upira kislosti dodatnih kislih padavin. To je razvidno v trenutku, ko

30