03 Mehurcki 2014

Zaščita Pri delu nosimo zaščitna očala, rokavice in laboratorijsko haljo. Vodikov peroksid ima na embalaži namreč simbola, ki opozarjata na nevarnost in varnost pri eksperimentiranju. Potek dela

1. Priprava raztopine vodikovega peroksida in agarja (želatine) V 500-mililitrsko čašo nalijemo 100 mL 30-odstotnega vodikovega peroksida in 100 mL tople vode. Med mešanjem dodamo 8 g agarja ali želatine. Po nekaj minutah mešanja s stekleno palčko se agar, vodikov peroksid in voda dobro premešajo.

jedko

Oksidativno

2. Priprava obarvane mešanice detergenta in glicerola V merilni valj ob lijaku nalijemo 10 mL glicerola, ki ga nato prelijemo v 200-mililitrsko čašo. Dodamo 50 mL detergenta za pomivanje posode. Med mešanjem s stekleno palčko po želji dodamo 7 mL tempera barve, da bo pena obarvana. 3. Priprava vodne raztopine kvasa V 100-mililitrsko čašo zmešajmo 20 g kvasa in 10 mL vode. Če je vodna raztopina kvasa pregosta, dodajmo še malo vode. Na koncu lahko po želji dodamo še bleščice. 4. Nastanek pene Raztopino vodikovega peroksida nalijemo v bučko z ravnim dnom ali erlenmajerico, nato dolijemo še obarvano mešanico detergenta in glicerola, na koncu dolijemo vodno raztopino kvasa in se čim prej umaknemo, saj bo reakcija hitro začela delovati. Po nekaj minutah damo v nastalo peno tlečo trsko, s katero dokažemo prisotnost kisika v peni. Slike

Razlaga poskusa Opažanja

Začne nastajati obarvana pena, bučka je na dotik toplejša. Reakcija, ki poteče (reakcija razpada vodikovega peroksida), je eksotermna, saj se sprošča energija v obliki toplote. Če damo tlečo trsko v peno, ta zagori. To je dokaz, da se v mehurčkih zadržuje kisik, ki nastaja pri razpadu vodikovega peroksida. 2H 2 O 2 (aq) → O 2 (g) + 2H 2 O(l)

71