Pa kaj če pišem 2022

IV

Ob njih čutiš vse in nič obenem, počutiš se kot kremen, ki le včasih lahko tle. Ki le včasih tle, ko ni nevihte, ko ni ihte, ko se voda v kanale zlije. Ko se voda v kanale zlije, ko končno le sonce posije, voda se rahlo skrije. Voda se le rahlo skrije, čaka na nove nalive, da lahko spet svojo bitko bije.

V

Kot karta sveta v neberljivem merilu, v nečloveškem stilu, v mislih se mi zapleta.

V mislih se mi zapleta, ali se bo kdaj odpletlo? Želim si, da bi jih lahko pometla z metlo, kot z listjem nastlana tla.

8