Pa kaj če pišem 2022

ne vprašam te, ker doživljam tvoje besede, pozabljaš, da si (iz)krvavela na rumenkast papir.

a te ni strah, ko se daješ vsem na ogled, da prebirajo, kako te je ljubezen (o)hromila besed?

vprašal me je, če me greje ljubezen. ko si stala zraven, me nisi objela, zeblo me je, ker se ugašam, da lahko (pre)živim. ne usedeš se poleg, ker bi raje (ob)stala, poleg mene se tvoje telo zaostri.

ob tebi je tišina najglasnejši spomin.

nazaj proti črni, ker je slovo kup besed.

starejša gospa mi je rekla, da je moj obraz iz porcelana, v mislih je imela barvo moje polti,

verjetno je opazila krhkost.

a ne razumeš, da je hermetika, ker ni za ostale ljudi?

63