Pa kaj če pišem 2022

vzdržujejo me impulzi in umrem, če jih več ni,

njena roka mi na zapestje nariše semicolon, piko postavi le na i; ker o(b)stajam;

toliko časa se poskušaš končati, da se poezija v tebi preliva in postaja grenka kot kri.

večnost je zate, ki si v mojih pesmih, in večnost je zame, kadar te ni.

čas je pesem; neminljiva, in čas sem pesnica; neumrljiva tudi, ko mine(m).

pustila sem ti dihati v valovih, da si ostala svobodna; ko se je prelil ocean.

zlomljeno srce bo lomilo kosti, ko me bodo spraševali, kakšne barve je bila najina navidezna ljubezen.

61