Pa kaj če pišem 2022

IZGUBLJENO SRCE

1. Iz zemlje izoblikovano srce je krhko in nemočno, a se bori, bori proti vsemu hudemu, zato trpi, mnogokrat je polno grenke te vodé, toplo sonce, brez oblaka to hrepé, da za hip zadihati si dovoli, preden teža dokončno ga umori, v bolečino steguje on roké, čustva ta prepletena so kot venec, sladka, grenka, nežna, a čutim močno, kot močan slap, ki začne kot studenec, vendar o čustvih pisati je težko, ker ne ona, jaz sem njih učenec, zgrajeno je res krhko, vse prelepo. 2. Zgrajeno je res krhko, vse prelepo, od vode do trave, zime, poletja, prelepa polja neskončnega cvetja, vse to je sestavljeno nadvse skrbno, je to božja roka, bi rekel težko, saj vem, da nastajalo čez stoletja, zunaj udobja našega zavetja, iz teme povzpenjamo se na svetlo, srce ranjeno ne bije goreče, saj prebila so ga ta čustva ostro, le kako po tem kaj bije ljubeče, počasi sestavljam, vendar ni lahko,

ker razbito v tisoče je vreče, ga želim ljubiti učiti, a kako?

45