Pa kaj če pišem 2022

Ni bilo treba teh praznih besed, vetrovne noči tam stal je brez volje, ni vedel, če kdaj postalo bo bolje, so mislili tisti, ki ga niso poznali. Želel si je le enega občutka, je padal brez časa, pa čeprav je bil samo druga rasa, bil za bližnjega je samo lutka. Ali ne slišiš smeha brez zvoka? Končno svobodnega se je počutil, ali ne slišiš kričanja brez zvoka? Še zmeraj imel je preostanek življenja, krila stopljena v vodi so ležala, Apolon mu dal je edini razlog do življenja.

Fotografija: Špela Bogolin

Besedilo: Ema Strajnar

24