Pa kaj če pišem 2022

Krog se mi vrti, brez začetka in konca, to je paradoks.

Oči so mrzle, nasmeh pa nepristen je, srce zlomljeno.

Mehak objem je, lepe gumbaste oči, plišast medvedek.

Vedno več jih je, a hkrati še vedno manj, na tisti postaji.

Vrti se kolo, karma pokaži se zdaj, je O Fortuna.

Morje lepote, sveti na tisoče zvezd, le Artemida.

Ava Schlamberger

18