Pa kaj če pišem 2019

Nehala sem dihati isti dan, ko si rekel, da sovražiš, kako obstajam.

Kakšna je razlika, č e še vedno boli, ko vdihnem?

Nehala sem kaditi isti dan, ko si mi rekel, da sovražiš ta vonj.

č

Tekila, ki ste če po mojem grlu, še vedno boli manj kot trenutki, ko se odlo čiš, da te nisem vredna. Cigareta, ki opeče moje ustnice, še vedno pusti več zraka v mojih pluč ih, kot so ga tvoje besede kdajkoli. Sik, ki ga izdihnem, ko igla prebode mojo kožo, je še vedno tišji kot katerakoli prošnja, ki si jo kdaj moral slišati. Mrtvost, ki obide moje možgane z drogami, je konč no mo čnejša, kot je tvoja ljubezen kdajkoli bila.

Nehala sem piti isti dan, ko si mi rekel, da sovražiš njegov učinek name.

Nehala sem pisati isti dan, ko si rekel, da sovražiš zvok pisala na papirju. Nehala sem se smejati isti dan, ko si mi rekel, da sovražiš moj včasih glasen smeh. Nehala sem se nasmihati isti dan, ko si mi rekel, da sovražiš moje zjebane rumene zobe.

Besedilo: Meta Vražič

Besedilo: Meta Vražič

Utihnila sem isti dan, ko si rekel, da v časih zvenim neumno.

Fotografija: Kaja Šoštarec

Meta Vražič

94

95